Jedro

ZBPP ne navaja roka, v katerem je mogoče od upravičenca do brezplačne pravne pomoči terjati, da povrne znesek, plačan iz naslova opravljene brezplačne pravne pomoči po 48. členu ZBPP. Glede na to, da gre za terjatev države, da od upravičenca do brezplačne pravne pomoči terja povrnitev izplačanega zneska glede na ugotovljeno pravno podlago (kondikcijski zahtevek), je po presoji sodišča treba uporabiti petletni splošni zastaralni rok, ki ga določa 346. člen OZ.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 4/2004-34 z dne 21. 8. 2015, se odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da je tožnica dolžna plačati znesek 1.251,88 €, izplačan iz naslova brezplačne pravne pomoči v odločbi navedenem roku in na v odločbi naveden račun, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožnici z odločbo Bpp 4/2004 z dne 26. 2. 2004 odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja, dne 7. 10. 2004 pa še v obliki sestave tožbe in drugih vlog, zastopanja in kot oprostitev plačila stroškov postopka, potrebnih za sodni postopek v pravdni zadevi zaradi plačila odškodnine iz naslova šikaniranja na delovnem mestu. Upravni organ je ugotovil, da je bila med tožečo in toženo stranko sklenjena izvensodna poravnava, na podlagi katere je tožeča stranka od tožene stranke prejela 300.000,00 SIT oziroma 1.251,88 €. Iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči so bili poravnani stroški odvetnika po sklepu z dne 11. 11. 2004 v višini 22.440,00 SIT oziroma 93,64 € ter po sklepu z dne 5. 1. 2007 v višini 1.390,78 €. Glede na navedeno je organ za brezplačno pravno pomoč v skladu z določbo 48. in 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zaradi pridobljenega premoženja in ker se je tožnica s sklenitvijo sodne poravnave odpovedala zahtevku za povrnitev stroškov postopka in preprečila nastop subrogacije v korist države, izdal izpodbijani sklep in tožeči stranki naložil povrnitev stroškov v višini 1.251,88 €.

Tožnica v laični tožbi navaja, da ji je bilo v postopku pojasnjeno, da zanjo ne bodo nastali nobeni stroški. Zato ne more verjeti, da je lahko po enajstih letih dobila takšen sklep. Sicer prejema pokojnino v višini 420,00 €, sedaj pa bi morala skoraj vsa prejeta sredstva vrniti. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev. Vztraja pri izpodbijani odločitvi iz razlogov, ki so v njej navedeni, in se pri tem sklicuje na 48. člen ZBPP. Po mnenju tožene stranke tožbene navedbe na pravilnost izpodbijane odločitve ne morejo vplivati.

Tožba je utemeljena.

Tekom postopka, za katerega je bila tožnici odobrena brezplačna pravna pomoč, veljaven ZBPP v prvem odstavku 48. člena določa, da mora upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke. Upravičenec do brezplačne pravne pomoči ni dolžan povrniti stroškov postopka, če je dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje (drugi odstavek 48. člena ZBPP). V nobenem primeru se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil (tretji odstavek 48. člena ZBPP).

Tožeča stranka je vložila laično tožbo, v kateri navaja, da se ji zdi neverjetno, da je bil izpodbijani akt o tem, da je dolžna povrniti predmetni znesek, izdan po enajstih letih. Takšen laičen ugovor je treba razumeti kot ugovor zastaranja.

ZBPP ne navaja roka, v katerem je mogoče od upravičenca do brezplačne pravne pomoči terjati, da povrne znesek, plačan iz naslova opravljene brezplačne pravne pomoči po 48. členu ZBPP. Glede na to, da gre za terjatev države, da od upravičenca do brezplačne pravne pomoči terja povrnitev izplačanega zneska glede na ugotovljeno pravno podlago (kondikcijski zahtevek), je po presoji sodišča treba uporabiti splošni zastaralni rok, ki ga določa 346. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), in znaša pet let. Stroški izvajanja brezplačne pravne pomoči so bili v predmetni zadevi izplačani na podlagi sklepov z dne 11. 11. 2004 in 5. 1. 2007, vse odtlej pa do izdaje v tem upravnem sporu izpodbijanega sklepa pa ni bilo storjeno nobeno dejanje z namenom, da se od tožnice zahteva, da povrne predmetni znesek. Ker je torej od izplačila stroškov iz naslova brezplačne pravne pomoči, pa do izdaje izpodbijanega sklepa preteklo več kot pet let, sodišče ugotavlja, da je nastopilo zastaranje predmetne terjatve. Iz tega razloga je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijani akt odpravilo.