Jedro

Postopek je v fazi predhodnega preizkusa predloga. Ta udeležencem postopka še sploh ni bil vročen. Opravljena niso bila še nobena procesna opravila in drugi udeleženci v postopku še ne sodelujejo; morebiti - kot pravilno opozarja sodišče prve stopnje - niti še niso navedeni vsi formalni udeleženci. V takšnih okoliščinah uporaba določbe 8. člena ZVEtL-1 ni primerna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča. Odločitev je utemeljilo na določbah 46. in 8. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1). Predlagatelj kljub pozivu ni izkazal svojega pravnega interesa, zato je bil predlog zavržen.

2.Predlagatelj odločitve sodišča ne sprejema in zoper njo vlaga pritožbo. V njej uveljavlja zmotno uporabo določb ZVEtL-1. Meni, da je sodišče preuranjeno zavrglo njegov predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča. To bi lahko storilo le, če drugi udeleženci v postopku, ki bi bili upravičeni predlagati začetek postopka po ZVEtL-1, na poziv sodišča ne bi predlagali nadaljevanja postopka. V utemeljitev svojih navedb se sklicuje na sklep VSL I Cp 989/2020 s 24. 6. 2020.

3.Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi ter sklep razveljavi.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V skladu z določbo 4. točke 46. člena ZVEtL lahko zemljiškoknjižni lastnik zemljišča predlaga ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi, ki je v lasti druge osebe, če izkaže pravni interes. Tega mu je treba priznati (tudi) v primeru, ko verjetno izkaže, da nima dejanske možnosti urediti položaj zemljišča po splošnih pravilih (zunajsodno)1.

6.Ustavitev postopka in zavrženje predloga ureja določba 8. člena ZVEtL-1. Ta določa, da lahko sodišče ustavi postopek, zavrže predlog ali ga zavrne zaradi razlogov na strani predlagatelja le, če drugi udeleženci v postopku, ki bi bili upravičeni predlagati začetek postopka po tem zakonu, na poziv sodišče ne opravijo potrebnih procesnih dejanj oziroma ne predlagajo nadaljevanja postopka.

7.Pomembna razlikovalna okoliščina konkretne zadeve, na katero je opozorilo že sodišče prve stopnje, je, da je postopek v fazi predhodnega preizkusa predloga. Ta udeležencem postopka še sploh ni bil vročen. Opravljena niso bila še nobena procesna opravila in drugi udeleženci v postopku še ne sodelujejo; morebiti - kot pravilno opozarja sodišče prve stopnje - niti še niso navedeni vsi formalni udeleženci. V takšnih okoliščinah pa uporaba določbe 8. člena ZVEtL-1 ni primerna. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je bil predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča preuranjeno zavržen. Iz sklepa I Cp 989/2020, ki ga izpostavlja pritožba, ne izhaja, da gre za identični primer. Ni mogoče razbrati, ali je bil predlog že vročen nasprotnim udeležencem. Zato ključni razlikovalni element ni izkazan, ponujena odločba pa ne podpira stališča pritožbe.

8.Glede na pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP), saj tudi ni zaznalo kršitev določb materialnega in procesnega prava, na katere - skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP - pazi po uradni dolžnosti.

-------------------------------

1

Glej Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) s komentarjem, Ljubljana: Lexpera, GV Založba, 2023.

Zveza:

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 8, 46, 46-4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.