Jedro

Zoper sklep, s katerim sodišče upniku naloži plačilo predujma za cenilca, ni pritožbe.

Izrek

Pritožba se zavrže. Pritožnik sam trpi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče naložilo upniku, da v roku 15 dni plača predujem za sodnega cenilca v višini 900,00 EUR na račun tega sodišča. Pri tem se je oprlo na določbo prvega odstavka 38. člena ZIZ.

Zoper sklep se je upnica pravočasno pritožila in navaja, da uveljavlja vse pritožbene razloge, v sklepu pa izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o tem, da je sama dolžna plačati predujem za izvršbo. Njeno izvršbo je namreč sodišče s sklepom pristopilo k že začeti izvršbi pod opr. št. In 111/2010, v kateri je vodilni upnik Z. T. in je torej vodilni upnik tisti, ki je dolžan zalagati stroške za sodne cenilce.

Pritožba ni dovoljena.

Po določbi 38. člena ZIZ plača izvršilne stroške najprej upnik, po drugem odstavku pa mora upnik plačati predujem za stroške izvršilnih dejanj na način, v višini in v roku, ki ga določi sodišče. Če upnik v določenem roku ne plača predujma, sodišče ustavi izvršbo.

Sodišče naloži upniku plačilo predujma s sklepom, zoper katerega pa ni posebne pritožbe. ZIZ izdajo takšnega sklepa posebej ne ureja, zato se v skladu z določbo 15. člena ZIZ uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku. Po 270. členu ZPP (14. točka) zoper odločitev o položitvi predujma za stroške posameznih pravdnih dejanj ni pritožbe. Gre namreč za odločbo, ki jo sodišče izda v teku postopka in zoper katero po izrecni določbi 270. člena ZPP ni pritožbe. Iz tega razloga je moralo pritožbeno sodišče kljub danemu pravnemu pouku pritožbo zavreči, saj pritožba ni dovoljena. Iz tega razloga pa upnica sama nosi stroške pritožbenega postopka.