Jedro

Bistveno za presojo materialnopravne predpostavke za vložitev tožbe zoper poslovodjo d. o. o. pritožbenega sodišča so bile vse opisane okoliščine, in sicer ravnanje dolžnika v okviru njegove odškodninske odgovornosti, vodenje poslov družbe in njegovega neskrbnega ravnanja kot direktorja družbe v nasprotju z vsemi pravili ekonomsko-finančne stroke v dobro družbe ter vestnostjo in poštenostjo v korist družbe. Dolžnik je nenehno preprečeval sodružbeniku, predvsem da bi lahko prišel do informacij in preprečil dolžniku, da bi prenesel dejavnost na drugo družbo in sicer bistveno dejavnost, pomembno za delovanje družbe. Vse te okoliščine in izbris družbe iz sodnega registra so onemogočale, da bi sodružbenik G. G. lahko sploh vpisal v knjigo sklepov odločitev o tem, da bo vložena tožba zoper dolžnika kot njegovega nekdanjega direktorja.

Zaradi izbrisa upnika iz sodnega registra so nastopile nepremagljive ovire iz 360. člena OZ, ki utemeljujejo zadržanje zastaranja v celotnem obdobju. Zato do zastaranja obravnavane terjatve ni prišlo.

Med prenosom klientele in nastankom odškodninske terjatve v znesku 2.070.000,00 EUR je podana vzročna zveza med protipravnim ravnanjem dolžnika in nastalo škodo. Zaporedje vseh dolžnikovih ravnanj in njihovo součinkovanje je namreč privedlo do oškodovanja upnika. Dolžnik bi kot poslovodja moral ravnati v dobro družbe in si prizadevati, da bi upnik lahko odplačal posojilo Banke E. Ravnal pa je ravno nasprotno in je naredil vse, da bi bila ta družba popolnoma izpraznjena (nastala le lupina družbe) in bi prišlo do unovčenja zavarovanja, ki ga je imela Banka E. na poslovnem deležu upnika v C. BPH. V cenitvenem poročilu H. H. upoštevano, da škodo predstavlja le razlika med ocenjeno vrednostjo poslovnih deležev v C. BPH in doseženo kupnino za te deleže v višini 703.022,00 EUR (za 100 % poslovni delež).

Dolžnik je že obremenil in odtujil oziroma prenesel premoženje izven sfere na katero lahko poseže upnik, v takšni meri, da je jasno izkazal namen, da se s prenašanjem premoženja namerava izogniti plačilu upnikove terjatve. Plačilo lahko torej upnik zavaruje le na način, da dolžniku onemogoči razpolaganje s tistim premoženjem, ki je še v njegovi sferi. Zato obstoji nevarnost v taki subjektivni meri, ki bi preprečevala izdajo začasne odredbe.

Za določitev vrednosti spornega predmeta tudi ni odločilno število sredstev zavarovanja z začasno odredbo, ker se vrednost spornega predmeta odmerja od glavnice (smiselno prvi odstavek 39. člena ZPP v zvezi z 239. členom in 15. členom ZIZI). Zato ni pravilno pritožbeno stališče, da bi sodišče prve stopnje moralo pri odmeri stroškov upoštevati, da je upnik najprej predlagal več sredstev zavarovanja, v izpodbijanem sklepu v zvezi s sklepom o izdani začasni odredbi pa so določena le štiri. Sploh pa je odločilno, da so stroški po t. št. 18 v zvezi s t. št. 27 Odvetniške tarife (OT) omejeni z zgornjo vrednostjo 3000 točk. Sodišče prve stopnje bi torej odmerilo upnikove stroške v enaki višini tudi, če bi še vedno vztrajal pri zavarovanju denarne terjatve kot v predlogu v višini 5.920.759,00 EUR ali pa sedaj v višini 2.070.000,00 EUR. Oba zneska zavarovanja upnikove terjatve zgornjo mejo vrednosti stroškov presegata in jo je bilo treba omejiti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Dolžnik nosi svoje pritožbene stroške in je upniku v 8 dneh dolžan plačati 2.225,28 EUR stroškov odgovora na pritožbo v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 8-dnevnega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Pritožbeno sodišče v tej zadevi odloča četrtič. Sodišče prve stopnje je predlagano začasno odredbo tri krat zavrnilo. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje tri krat razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

_Sklep o izdani začasni odredbi_

2. Sodišče prve stopnje je četrtič upnikovemu predlogu ugodilo in je izdalo sklep v zavarovanje denarne terjatve upnika do dolžnika v višini 2.070.000,00 EUR s pripadki.

3. Kot sredstvo zavarovanja je dolžniku in komurkoli po njegovem pooblastilu prepovedalo (1) odtujitev in obremenitev nepremičnine, katerih lastnik je, in sicer nepremičnine ID znak del stavbe 001, do 1/2 z zaznambo te prepovedi pri gornji nepremičnini v zemljiški knjigi, (2) odtujitev in obremenitev poslovnega deleža v družbi A. d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: A. d. o. o.), zaporedna številka deleža 001, osnovni vložek 90.135,00 EUR, ki predstavlja 100 % delež osnovnega kapitala družbe, z vpisom te prepovedi pri navedenem poslovnem deležu v sodnem registru, (3) da v imenu in za račun družbe A. d. o. o. odtuji ali obremeni nepremičnine, katerih (so) lastnica je navedena družba in sicer zlasti nepremičnin ID znak parcela 002; ID znak parcela 003 in ID znak parcela 004, pri vseh z zaznambo te prepovedi pri nepremičninah v zemljiški knjigi. Prepoved velja tudi za samo družbo A. d. o. o., (4) v imenu in za račun družbe A. d. o. o. odtujiti ali obremeniti poslovne deleže v družbi C., d. o. o., Ljubljana, MŠ: ..., katerih imetnica je družba A. d. o. o. in sicer zap. št. deleža: 002, osnovni vložek 200.040,00 EUR, ki predstavlja 16,2630 % delež osnovnega kapitala družbe; zap. št. deleža: 003, osnovni vložek 799.920,00 EUR, ki predstavlja 65,0340 % delež osnovnega kapitala družbe; zap. št. deleža: 004, osnovni vložek 200.040,00 EUR, ki predstavlja 16,2630 % delež osnovnega kapitala družbe in zap. št. deleža: 005, osnovni vložek 30.000,00 EUR, ki predstavlja 2,4400 % delež osnovnega kapitala družbe, z vpisom te prepovedi pri zgoraj navedenih poslovnih deležih v sodnem registru. Prepoved iz prejšnjega stavka velja tudi za samo družbo A. d. o. o. (I. točka izreka sklepa z dne 20. 8. 2021, red. št. 65).

4. Ta začasna odredba velja od dneva izdaje sklepa tega sodišča o začasni odredbi in velja še 30 dni po pravnomočnosti odločitve o zahtevku upnika kot tožnika zoper dolžnika kot toženca, o katerem teče pravda, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. V Pg 652/2020 (II. točka izreka navedenega sklepa). Dolžnik mora upniku v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti stroške tega postopka v višini 9.008,16 EUR, v primeru zamude s plačilom, v določenem roku pa tudi zakonske zamudne obresti od zneska prisojenih stroškov postopka, ki tečejo od prvega dne zamude z izpolnitvijo do plačila (III. točka izreka navedenega sklepa).

_Sklep o ugovoru dolžnika_

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 25. 11. 2021 (red. št. 71) dolžnikov ugovor z dne 6. 9. 2021 zoper sklep tega sodišča opr. št. Zg 18/2021 z dne 20. 8. 2021 o zavarovanju z začasno odredbo zavrnilo (I. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da mora upniku v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti stroške postopka v zvezi z ugovorom zoper sklep o zavarovanju v višini 2.225,28 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 8-dnevnega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

**Bistveni razlogi sodišča prve stopnje v obeh sklepih** _Verjetnost terjatve_

6. Upnik je v postopku zavarovanja z začasno odredbo uveljavljal zavarovanje denarne odškodninske terjatve iz naslova odškodninske odgovornosti dolžnika kot nekdanjega direktorja upnika na podlagi prvega odstavka 263. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe v skladu z 270. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Ugovor dolžnika zoper izdano začasno odredbo je zavrnilo. Sodišče prve stopnje je do stopnje verjetnosti v skladu s pravili o odškodninski odgovornosti dolžnika kot nekdanjega direktorja upnika ugotavljalo obstoj protipravnega ravnanja, škode in vzročne zveze med protipravnim ravnanjem in škodo.

7. Upnik je bil 100 % lastnik C. BPH d. o. o., ki je torej bila njena hčerinska družba. Protipravno ravnanje se nanaša na očitek dolžniku, da je izvedel protipravni prenos klientele C. BPH d. o. o. na družbo D., prenos poslovnega deleža C. BPH d. o. o. na A. d. o. o., v 100% dolžnikovi lasti in oviral pravico do informacije in vpogleda v poslovno dokumentacijo pri upniku sodružbeniku G. G., ki je imel 50 % delež v upniku. Dolžnik je bil poslovodja upnika in C. BPH d. o. o. Dolžnik je kršil sodružbeniku pravico do informiranosti oziroma drugih korporacijskih pravic že leta 2010. Zato je G. G. v postopku pred sodiščem prve stopnje dosegel,1 da bi mu moral dolžnik kot sodružbeniku zagotoviti pravico do informiranja. Dolžnik je kršil vse sklepe sodišča, tako da je moral G. G. vložiti tudi predlog za sodne penale. Dolžnik je spremenil dejavnost v C. BPH in 30. 11. 2012 sklenil Pogodbo o prenosu klientele na D. d. o. o. brez soglasja skupščine, 18. 6. 2013 je prenesel 100 % poslovni delež v družbi C. BPH iz upnika na družbo v 100 % njegovi lasti A. d. o. o. Dolžnik je bil pravnomočno izključen iz upnika 13. 5. 2014.2 12. 9. 2014 je družba A. d. o. o. predlagala izbris upnika iz sodnega registra, ki je bil 5. 3. 2015 iz sodnega registra tudi izbrisan.

8. Navedeno ravnanje kaže na protipravno ravnanje dolžnika, ker je dolžnik družbeniku upnika preprečeval dostop do informacij in mu kratil pravico do informiranosti, ki je določena v 512. členu ZGD-1. Dolžnik je kot poslovodja ravnal protipravno tudi zato, ker je kot poslovodja brez soglasja skupščine oziroma drugega družbenika in v nasprotju z izdano začasno odredbo, po kateri ne bi smel poslovanja hčerinske družbe C. BPH oziroma njegovega ključnega dela prenesti na D., ravnal protipravno. Protipravnost je izkazana tudi s prikrivanjem podatkov o potencialnih kupcih in finančnem stanju družbe C. BPH sodružbeniku in je slednjemu onemogočil seznanitev s podatki, na podlagi katerih bi se lahko omenjeni odločil za sodelovanje na javni dražbi poslovnega deleža upnika. Prenos celotne dejavnosti na drugo pravno osebo pomeni prenehanje delovanja družbe za izpolnitev cilja, zaradi katerega je bila ustanovljena in je s tem izpolnjen pogoj nastanka vzročne zveze med protipravnim ravnanjem dolžnika in nastankom škode. C. BPH bi bil lahko prodan za višjo ceno, če bi dolžnik sodružbeniku omogočil, da bi se seznanil z njegovo vrednostjo. S tem so izpolnjeni vsi pogoji odškodninske odgovornosti. Dolžnik pa v okviru svojega trditvenega in dokaznega bremena glede nastanka škode ni uspel izkazati, da je v okviru izpolnjevanja svojih dolžnosti kot poslovodje ravnal tako, da ne bi povzročal škode upnika, torej je ravnal v nasprotju z določili ZGD-1 (263. člen ZGD). S tem je izpolnjen prvi pogoj za zavarovanje denarne terjatve, to je verjetnost upnikove terjatve.

9. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi dolžnikov ugovor zastaranja terjatve. Opredelilo se je do zadržanja zastaranja v skladu s 360. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ). Sodišče je oblikovalo stališče, da je škoda upniku nastala s prodajo dejavnosti upnika družbi D. 18. 6. 2013. Ker je v času od 5. 3. 2015, ko je bil upnik izbrisan iz sodnega registra, pa do dne 24. 12. 2018, ko je bil nad njegovim pozneje najdenim premoženjem uveden postopek stečaja, zastaranje njegovih terjatev zadržano, uveljavitev terjatve z začasno odredbo, z vložitvijo predloga 27. 6. 2019, ni iztekel petletni zastaralni rok iz naslova dolžnikove poslovne odškodninske obveznosti.

10. Banka E. je imela posojilo upniku zavarovano s poslovnim deležem upnika v C. BPH. Na izvensodni javni dražbi je prodala zastavljeni poslovni delež. Kupec tega premoženja je bila družba A. d. o. o. v 100 % lasti dolžnika. Slednja je za nakup poslovnega deleža od Banke E. dobila posojilo. Poslovni delež je bil prodan po prenizki ceni, kar je upnik zatrjeval s predložitvijo cenilnega poročila sodne izvedenke ekonomsko finančne stroke H. H. Ta je na podlagi dosegljivih podatkov pripravila oceno tako vrednosti klientele in družbe C. BPH d. o. o., kot tudi oceno poslovne škode nastale upniku s prodajo zastavljenega poslovnega deleža. Upnik je s stopnjo verjetnosti izkazal, da mu je s prenosom poslovnega deleža C. BPH na A. d. o. o. nastala škoda v zatrjevani višini. Poslovni delež je namreč predstavljal edini oziroma vsaj bistveni del premoženja upnika.

_Nevarnost_

11. Sodišče je s stopnjo verjetnosti tudi ugotovilo, da so podana konkretna in subjektivna dejanja dolžnika, da je ali da bo svoje premoženje odtujil, skril ali kako drugače ravnal v smeri onemogočanja oziroma oteževanja uveljavitve terjatve, kar bo pripeljalo do objektivne posledice, da je uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena. Nepremičnina v lasti dolžnika je namreč že obremenjena s hipotekami, enako velja za 100 % poslovni delež dolžnika v družbi A. d. o. o., ki je že zavarovan z zastavno pravico za zavarovanje terjatve v višini 45.000,00 EUR. A. d. o. o. je sicer lastnik nepremičnin v skupni vrednosti 180.696,00 EUR, na katerih pa so že vpisane hipoteke v višini 1.785.000,00 EUR. Iz letnega poročila navedene družbe izhaja, da je dala predujem v znesku 798.342,22 EUR, sicer kasneje znižan na 513.705,92 EUR, direktorju oziroma njegovemu družinskemu članu. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče ocenilo, da je podana konkretna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Poleg tega pa že opisana dejanja dolžnika, ki sicer utemeljujejo verjetnost terjatve izkazujejo namen dolžnika, da skrije premoženje in načrtno ovira uveljavljanje pravic vsakega upnika. Po sodni izključitvi dolžnika iz upnika je upnik prejel družbo lupino, spraznjeno vsega bistvenega premoženja, kar kaže na to, da je dolžnik pričakoval sodno izključitev iz družbe in je pohitel z dejanji, usmerjenimi v izpraznitev družbe njenega bistvenega premoženja. Zato sta izpolnjena oba pogoja, tako verjetnost terjatve kot nevarnost v skladu z 270. členom ZIZ. Sodišče prve stopnje je v skladu z 271. členom ZIZ dovolilo sredstva zavarovanja, kot izhaja iz uvodnega povzetka v tej odločbi v tej meri, da pretirano ne obremenjujejo dolžnika. Nadalje je odločilo tudi o vseh stroških postopka in jih naložilo tako glede izdane začasne odredbe kot tudi v ugovornem postopku zoper izdano začasno odredbo na podlagi uspeha postopka dolžniku, ki jih mora plačati upniku.

**Pritožba dolžnika**

12. Dolžnik se je zoper sklep (o odločitvi o ugovoru) pravočasno pritožil in je uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi z 239. členom in 15. členom ZIZ. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi dolžnikovemu ugovoru in predlog za zavarovanje začasne odredbe zavrne, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep in sklep o izdani začasni odredbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahteval je povrnitev pritožbenih stroškov.

13. Upnik je na pritožbo odgovoril in pritožbenemu sodišču predlagal, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi ter dolžniku naloži v plačilo pritožbene stroške.

**Odločitev pritožbenega sodišča**

14. Pritožba ni utemeljena.

**O verjetnosti obstoja terjatve** _Materialnopravni obstoj predpostavk za tožbo (odškodninska odgovornost poslovodje družbe)_

15. V postopku je bilo nesporno ugotovljeno, da upnik pred vložitvijo začasne odredbe ni sprejel sklepa skupščine oziroma sklepa edinega družbenika po izključitvi dolžnika iz družbe v knjigi sklepov o vložitvi tožbe zoper nekdanjega direktorja upnika, to je dolžnika iz naslova njegove odškodninske odgovornosti. Zato je pritožbeno sodišče preizkušalo pravilnost odločitve v izpodbijanem sklepu, da v konkretnem primeru ni treba kot materialne predpostavke za tožbo zoper poslovodjo d. o. o. za škodo, povzročeno pri vodenju poslov sprejeti ustrezen sklep družbenikov o uveljavljanju tega zahtevka po drugem odstavku 503. člena ZGD-1. Bistveno za presojo materialnopravne predpostavke za vložitev tožbe zoper poslovodjo d. o. o. pritožbenega sodišča so bile vse opisane okoliščine in sicer ravnanje dolžnika v okviru njegove odškodninske odgovornosti, vodenje poslov družbe in njegovega neskrbnega ravnanja kot direktorja družbe v nasprotju z vsemi pravili ekonomsko-finančne stroke v dobro družbe ter vestnostjo in poštenostjo v korist družbe. Dolžnik je nenehno preprečeval sodružbeniku, predvsem da bi lahko prišel do informacij in preprečil dolžniku, da bi prenesel dejavnost na drugo družbo in sicer bistveno dejavnost, pomembno za delovanje družbe. Vse te okoliščine in izbris družbe iz sodnega registra so onemogočale, da bi sodružbenik G. G. lahko sploh vpisal v knjigo sklepov odločitev o tem, da bo vložena tožba zoper dolžnika kot njegovega nekdanjega direktorja. Ravno konkretna zadeva kaže na to, da posplošeno sklicevanje dolžnika na sodno prakso ne more biti upoštevno, ker gre za povsem drugačne dejanske okoliščine, kot so bile obravnavane v naslednjih zadevah.3 Namen določila 8. alineje 505. člena ZGD-1 je ravno v tem, da bi se preprečilo sprožanje sodnih sporov brez volje družbenika, ker to vodi k razkritju zadev, ki so interne narave, in posledično negativni publiciteti družbe. Za takšen primer pa v konkretnem primeru ni šlo.

16. Ravnanje dolžnika je mogoče razumeti kot skrajno nesprejemljivo tudi zato, ker dolžnik tudi stečajnemu upravitelju (po začetku stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe) brez sodne intervencije ni izročil nobene dokumentacije in sploh ni izvršil kakršnekoli primopredaje.4 Tudi tega sklepa se dolžnik ni držal in je moral stečajni upravitelj upnika zoper dolžnika 9. 12. 2020 vložiti še predlog za izvršbo zaradi neizpolnitve naložene obveznosti. Dolžnik je šele na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. I 3089/2020 pod pretnjo izreka denarne kazni upravitelju izročil nekaj dokumentov, pa še ti so bili nepopolni, pomešani in pomanjkljivi do te mere, da na njihovi podlagi ni bilo mogoče identificirati poslovnega in finančnega stanja upnika pred izbrisom. Glede na opisane okoliščine bi bilo nerazumno zahtevati od upnika, da kot materialnopravno predpostavko za vložitev tega predloga (oziroma tožbe) zoper dolžnika predloži tudi sklep iz knjige sklepov upnika.5 Institut tožbe upnika proti dolžniku kot nekdanjemu upnikovemu direktorju iz naslova dolžnikove odškodninske odgovornosti, bi bil ob drugačni razlagi pomena materialnopravne predpostavke sprejetja sklepa družbenikov na skupščini oziroma vpisanega sklepa v knjigo sklepov eno osebne družbe povsem izvotljen.

_O zastaranju_

17. Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom v izpodbijanem sklepu, da so nastopile zaradi izbrisa upnika iz sodnega registra nepremagljive ovire iz 360. člena OZ, ki utemeljujejo zadržanje zastaranja v celotnem obdobju. Zato do zastaranja obravnavane terjatve ni prišlo. Sodišče druge stopnje se samo opredeljuje do stališča v pritožbi, da je bilo v sodni praksi oblikovano drugačno stališče glede zastaranja,6 ki je uporabno tudi v konkretnem primeru. Slednje namreč ne drži. Treba je upoštevati jasno stališče, ki je bilo izpostavljeno v tej odločbi, da upniku, ki ni imel prave možnosti uveljavljati svoje pravice ni mogoče očitati pasivnosti. Izbrisana družba nastopa v konkretnem primeru kot upnik, v navedeni odločbi Vrhovnega sodišča RS pa je nastopala kot dolžnik. Zato je lahko upnik takoj, ko je izvedel, da takšno premoženje obstaja, tudi predlagal začetek stečaja nad premoženjem. V konkretnem primeru pa ni bilo tako, najprej je moral namreč upnikov upnik dobiti vse informacije, da je lahko sploh predlagal začetek stečajnega postopka nad izbrisano družbo. Dokler obstojajo nepremagljive ovire, pa takšnega postopka ni mogoče začeti.7 Ravno to stališče pa je sodišče prve stopnje povsem pravilno upoštevalo, ko je odločilo, da odškodninska terjatev upnika, ki je premoženje izbrisane pravne osebe zoper dolžnika, še ni zastarala.

18. Nadalje je treba poudariti, da ne gre za imetnika terjatve sodružbenika upnika G. G., ampak je imetnik terjatve upnik, to je premoženje izbrisane pravne osebe. Zato je le upnik lahko materialno in procesno legitimiran za njeno uveljavljanje v sodnem postopku zoper dolžnika.8 _O dolžnikovem protipravnem ravnanju in vzročni zvezi_

19. Sodišče druge stopnje ne pritrjuje pritožbenemu očitku, da ni pravno relevantne vzročne zveze med prenosom klientele C. BPH na D. in prodajo deleža upnika v C. BPH na javni dražbi. Vse poslovne dogodke in ravnanja dolžnika je treba obravnavati kot celoto in jih ne ločiti na posamezne poslovne dogodke. Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom v izpodbijanem sklepu, da je med prenosom klientele in nastankom odškodninske terjatve v znesku 2.070.000,00 EUR podana vzročna zveza med protipravnim ravnanjem dolžnika in nastalo škodo. Zaporedje vseh dolžnikovih ravnanj in njihovo součinkovanje je namreč privedlo do oškodovanja upnika. Dolžnik bi kot poslovodja moral ravnati v dobro družbe in si prizadevati, da bi upnik lahko odplačal posojilo Banke E. Ravnal pa je ravno nasprotno in je naredil vse, da bi bila ta družba popolnoma izpraznjena (nastala le lupina družbe) in bi prišlo do unovčenja zavarovanja, ki ga je imela Banka E. na poslovnem deležu upnika v C. BPH.

20. Tudi sodružbenik G. G. ni imel nobene možnosti, da bi na podlagi skrbnega pregleda družbe lahko sodeloval na javni dražbi, ki jo je izvedla Banka E. Zato, da se lahko potencialni kupec oziroma dražitelj poslovnega deleža udeleži javne dražbe, mora najprej izvesti skrben pravni in poslovni pregled družbe, da lahko sploh določi ceno na podlagi katere bi lahko bil uspešen v postopku nakupa poslovnega deleža. Dolžnik pa je naredil vse, da je njegova družbe A. d. o. o. kupila poslovni delež upnika v C. BPH (kasneje C. d. o. o.) na javni dražbi, po prenizki ceni, za nakup teh poslovnih deležev pa je družba A. d. o. o. dobila tudi posojilo od Banke E. Vsa opisana dolžnikova ravnanja kažejo, kar je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo, da obstaja vzročna zveza med protipravnim dolžnikovim ravnanjem in nastalo škodo.

_O višini škode_

21. Dolžnik nasprotuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je škoda dokazana s stopnjo verjetnosti. Upnik namreč ni dokazal, da bi bila na javni dražbi dosežena višja cena, če bi dolžnik opravil določena ravnanja ter da tržna vrednost deleža ni presegala ocenjene vrednosti 658.000,00 EUR. Dolžnik je uveljavljal, da bi lahko škodo predstavljala le razlika do tržne vrednosti poslovnih deležev C. BPH ter zatrjeval, da je bila tržna vrednost na dražbi tudi dosežena. Vendar je upnik pojasnil, da je bilo v cenitvenem poročilu H. H. (stran 39, A124) upoštevano, da škodo predstavlja le razlika med ocenjeno vrednostjo poslovnih deležev v C. BPH in doseženo kupnino za te deleže v višini 703.022,00 EUR (za 100 % poslovni delež). Zato ne drži pritožbeni očitek, da ta razlika ni bila upoštevana. Predvsem pa je tudi pomembno, da je javna dražba potekala tako, da bi poslovni delež upnika v družbi C. BPH, kupila družba A. d. o. o. v 100 % lasti dolžnika, kar je bilo že pojasnjeno v predhodnih točkah te obrazložitve.

22. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da dolžnik ni s svojimi trditvami uspel do stopnje verjetnosti izpodbiti ocene in mnenja (kot dela trditvene podlage upnika) H. H. glede višine škode. O vprašanju vrednosti klientele C. BPH po 4. členu Pogodbe o prenosu z dne 30. 11. 2012 (A41), o prihodkih C. BPH d. o. o. odvisnih od dejstva ali bo navedena družba postala odvisni borzni posrednik ali ne, o padajoči drsni lestvici s padajočimi odstotki nadomestila, ki naj bi pripadala C. BPH, o neustrezni metodologiji za oceno vrednosti klientele je bolj prepričljivo poročilo ocenjevalke H. H. Več pa sodišču prve stopnje v postopku zavarovanja z začasno odredbo ni treba ugotavljati, ker bi bil izničen pomen začasne odredbe kot sredstva zavarovanja. Poleg tega pa so pritožbene novote razlogi dolžnika v pritožbi pod točko 2.5.3 – zadnji odstavek na 11 in odstavki na strani 12 pritožbe. Zato pritožbenemu sodišču teh pritožbenih novot ni treba upoštevati, ker dolžnik ni zatrjeval, zakaj jih brez svoje krivde ni navedel do konca postopka pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 239. členom in 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje je bilo dolžno le do stopnje verjetnosti ugotoviti, ali bo nastala škoda upniku oziroma ali obstoji vzročna zveza med protipravnim dolžnikovim ravnanjem in nastalo škodo. Slednje pa je v zadostni meri tudi ugotovilo, pritožbeno sodišče pa je v tej točki obrazložitve še dodalo nekaj razlogov o višini škode. Pritožbeno sodišče tudi pritrjuje stališču upnika, da je H. H. na strani 19 cenitvenega poročila ugotovila, da je bilo nadomestilo po 27. členu Pogodbe o prenosu (do katerega je bila družba C. BPH upravičena po prenosu strank iz D. d. o. o. na tretjo osebo) uporabljeno izključno za namen čimbolj objektivne ocene preostale vrednosti prenesene klientele družbe C. BPH d. o. o. v letu 2019. Ocenjevalka H. H. je torej za obdobje od aprila 2013 do februarja 2019 ocenila denarne tokove C. BPH d. o. o. od prihodkov strank, ki so bile prenesene iz C. BPH d. o. o. na D. d. o. o., za prihodke za obdobje od marca 2019 dalje pa je namesto ocene vrednosti prevzela kar dejansko vrednost klientele, do katere je bila družba C. BPH d. o. o. upravičena. Zato ne drži očitek dolžnika, da je mnenje in ocena vrednosti klientele C. BPH d. o. o. iz poročila H. H. napačna oziroma, da je ocena vrednosti močno pretirana. Omenjeno poročilo zato utemeljuje zaključek sodišča, da je najmanj s stopnjo verjetnosti izkazana škoda v obsegu, kot jo je zatrjeval upnik.

23. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je odločitev sodišča prve stopnje glede verjetnosti terjatve ob upoštevanju vseh elementov, ki morajo biti podani za obstoj verjetne odškodninske terjatve upnika do dolžnika pravilna.

**O nevarnosti**

24. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom v izpodbijanem sklepu, da je treba upoštevati vsa dolžnikova ravnanja, s katerimi je preprečil upniku, da bi lahko uspešno posloval. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je dolžnik tudi svoje premoženje obremenil, ter da je družba A. d. o. o. dala predujem direktorju oziroma njegovemu družinskemu članu. Vse te okoliščine pa v zadostni meri potrjujejo odločitev sodišča prve stopnje, da je izpolnjen tudi drugi pogoj, ki mora biti skupaj z verjetnostjo terjatve kumulativno podan za ugoditev predlagani začasni odredbi oziroma za zavrnitev dolžnikovega ugovora. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom v izpodbijanem sklepu, da obstoji nevarnost, da bo upnikovo terjatev težko uveljaviti oziroma, da bo ta onemogočena. Na drugačno stališče pritožbenega sodišča ne more vplivati niti pritožbena navedba, da v času tega postopka dolžnik ni odtujil nobenega svojega premoženja in ga ne namerava tudi v bodoče. Dolžnik je namreč že obremenil in odtujil oziroma prenesel premoženje izven sfere na katero lahko poseže upnik, v takšni meri, da je jasno izkazal namen, da se s prenašanjem premoženja namerava izogniti plačilu upnikove terjatve. Plačilo lahko torej upnik zavaruje le na način, da dolžniku onemogoči razpolaganje s tistim premoženjem, ki je še v njegovi sferi. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da ne obstoji nevarnost v taki subjektivni meri, ki bi preprečevala izdajo začasne odredbe.

25. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. člena, 366. člen ZPP v zvezi z 239. členom in 15. členom ZIZ), materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno. Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 239. členom in 15. členom ZIZ).

**O stroških postopka**

26. Pritožbeno sodišče ne pritrjuje pritožbenemu stališču, da sodišče prve stopnje ne bi smelo odločiti o stroških postopka. Predlog za izdajo začasne odredbe je bil namreč vložen pred vložitvijo tožbe, ki jo obravnava sodišče prve stopnje v postopku pod opr. št. V Pg 652/2020. Če gre za začasno odredbo, ki ni bila vložena skupaj s tožbo, gre za samostojen postopek, ki se konča z izdajo začasne odredbe in je treba odločiti posebej o stroških postopka v zvezi z začasno odredbo. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da je bila odločitev o stroških postopka izdana preuranjeno, ker bi morala biti vsebovana v končni odločbi v postopku V Pg 652/2020.9

27. Prav tako ni utemeljen dolžnikov pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni stroškov pravilno odmerilo po višini. Upnik je res, kot pravilno opozarja dolžnik, najprej predlagal sodišču izdajo sklepa o zavarovanju denarne terjatve v višini 5.920.759,00 EUR s pripadki, ki jo je nato znižal na zavarovanje terjatve v višini 2.070.000,00 EUR s pripadki.

28. V tem postopku zavarovanja bo imel upnik zagotovljeno zavarovanje terjatve v navedeni znižani višini. Za določitev vrednosti spornega predmeta tudi ni odločilno število sredstev zavarovanja z začasno odredbo, ker se vrednost spornega predmeta odmerja od glavnice (smiselno prvi odstavek 39. člena ZPP v zvezi z 239. členom in 15. členom ZIZI). Zato ni pravilno pritožbeno stališče, da bi sodišče prve stopnje moralo pri odmeri stroškov upoštevati, da je upnik najprej predlagal več sredstev zavarovanja, v izpodbijanem sklepu v zvezi s sklepom o izdani začasni odredbi pa so določena le štiri. Sploh pa je odločilno, da so stroški po t. št. 18 v zvezi s t. št. 27 Odvetniške tarife (OT) omejeni z zgornjo vrednostjo 3000 točk. Sodišče prve stopnje bi torej odmerilo upnikove stroške v enaki višini tudi, če bi še vedno vztrajal pri zavarovanju denarne terjatve kot v predlogu v višini 5.920.759,00 EUR ali pa sedaj v višini 2.070.000,00 EUR. Oba zneska zavarovanja upnikove terjatve zgornjo mejo vrednosti stroškov presegata in jo je bilo treba omejiti. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče upoštevati procent uspeha z zavarovanjem terjatve upnika in odločiti o stroških upoštevajoč upnikov uspeh.

29. Zato je tudi odločitev sodišča prve stopnje o stroških prvostopenjskega postopka pravilna. Pritožbeno sodišče pa je v skladu s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP in 239. členom ter 15. členom ZIZ odločilo tudi o pritožbenih stroških in jih je priznalo upniku za sestavo odgovora na pritožbo po tarifni št. 27.6 OT v višini 3000 točk, za izdatke za stranko po tretjem odstavku 11. člena OT v višini 2 % do 1000 točk in 1% nad 1000 točk do 3000 točk, v višini 40 točk ter 22 % davek na dodano vrednost (DDV) v višini 668,80 točk. Upniku je torej priznalo skupaj 3708,80 točk, ob upoštevanju vrednosti točke (0,60 EUR), je dolžnik dolžan upniku povrniti 2.225,28 EUR. Če bo dolžnik zamujal s plačilom stroškov, bo moral plačati tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 378. člena v zvezi s prvim odstavkom 299. člena OZ in 313. člen ZPP, vse v zvezi z 239. členom in 15. členom ZIZ). Dolžnik pa s pritožbo ni uspel, zato sam nosi pritožbene stroške.

30. Pritožbeno sodišče je odgovorilo na pravno odločilne in obrazložene pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 239. členom in 15. členom ZIZ). V kolikor dolžnik morebiti na kakšno pritožbeno navedbo ni dobil izrecnega odgovora, pa ta izhaja iz konteksta celotne obrazložitve,10 kar zadošča, saj lahko iz obrazložitve te odločbe v zadostni meri spozna, kateri razlogi so vodili pritožbeno sodišče k njegovi odločitvi.11 1 Nepravdni postopek Ng 13/2010, 26. 5. 2010 (A83) in Ng 51/2012, 13. 4. 2015 (A86). 2 Okrožno sodišče v Ljubljani, opr. št. V Pg 785/2011, 20. 6. 2013 (A33), I Cpg 1545/2013, 13. 5. 2014 (A34). 3 Ni upoštevna sodna praksa iz sklepa VSL Cst 15/2018 z dne 23. 1. 2018, III Ips 30/2021 z dne 17. 7. 2012. 4 Sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St 0000/2018, 6. 12. 2019, pravnomočen 19. 5. 2020. Šele s tem sklepom je sodišče dolžniku naložilo, da je upravitelju dolžan izročiti vso poslovno in drugo dokumentacijo upnika. 5 Sodružbenik G. G. je uspel pridobiti pogodbo o prenosu z dne 30. 11. 2012 in pogodbo o poslovnem sodelovanju z dne 30. 11. 2012, sklenjenih med C. BPH d. o. o. in D. šele iz kazenskega spisa v letu 2017, predstavnik upnika pa še danes ne bi imel bistvenih dokumentov za uveljavitev terjatev zoper dolžnika. 6 Sodba VSRS opr. št. III Ips 104/2016, 26. 5. 2016. 7 Primerjaj tudi odločbo Ustavnega sodišča UP-155/16-46, U-I-40/16-33, 4. 6. 2020. Določbe o zastaralnih rokih namreč sodišče ne sme uporabljati pretogo, ampak mora upoštevati okoliščine posameznega primera. 8 Položaje G. G., upnika in dolžnika, je obravnavalo že Višje sodišče v Ljubljani v sklepu opr. št. I Cpg 3/2020, 29. 7. 2020. Poudarilo je, da gre za terjatev upnika kot premoženje izbrisane družbe zoper dolžnika na podlagi odškodninske odgovornosti slednjega kot poslovodje družbe C. Consulting d. o. o. ter da kot upnik v postopku zavarovanja nastopa premoženje izbrisane družbe C. Consulting d. o. o. Terjatev za povračilo škode navedeni družbi pa zaradi ravnanj G. G. ni niti prenehala niti prišla nanj. 9 VSL sklep I Cpg 931/2015, 15. 7. 2015, VSC sklep Cp 604/2011, 25. 8. 2011. 10 Primerjaj: USRS sklep Up-429/01-5 z dne 24. 6. 2003 (2. točka obrazložitve). 11 Primerjaj: VSRS sklep III Ips 84/2017 z dne 22. 5. 2018 (29. točka obrazložitve).