- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 2099/2011
ECLI:SI:VSLJ:2011:I.CP.2099.2011 Civilni oddelek
Povzetek
- Ugotavljanje vrednosti za plačilo sodne takseSodna praksa obravnava vprašanje, kako se pri ugotavljanju vrednosti za plačilo sodne takse smiselno uporabljajo določbe ZPP, pri čemer se vrednosti zahtevkov, ki se ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago, ne seštevajo.
- Zastaralni rok za plačilo sodne takseObravnava vprašanje, kdaj nastane obveznost doplačila sodne takse in ali je pravica zahtevati plačilo sodne takse zastarala.
- Pravilna uporaba zakonodajeSodna praksa se osredotoča na pravilno uporabo 'starega' Zakona o sodnih taksah in ugotavljanje, da je bila odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna v dejanskem in materialnopravnem pogledu.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Pri ugotavljanju vrednosti za plačilo sodne takse se smiselno uporabljajo določbe ZPP. Ob smiselni uporabi določb 41. člena ZPP se vrednosti zahtevkov, ki se ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago, ne seštevajo.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Obrazložitev
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo ugovoru tožeče stranke zoper nalog za plačilo neplačane sodne takse v višini 347,44 EUR in ji naložilo doplačilo sodne takse v višini 226,92 EUR.
2. V pritožbi tožeča stranka navaja, da uveljavlja vse pritožbene razloge po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da višje sodišče po ugoditvi njeni pritožbi v celoti razveljavi nalog za plačilo neplačane sodne takse z dne 20. 12. 2010. Že v vlogi z dne 13. 10. 2005 je namreč od toženca v prvem podrednem tožbenem zahtevku zahtevala 10.034.100,00 SIT, pod II. pa še 13.122.209,15 SIT, skupaj torej 23.156.309,15 SIT oziroma 96.629,57 EUR. To pa je več kot znaša modificiran tožbeni zahtevek v vlogi 16. 09. 2010, ko zahteva plačilo 90.858,60 EUR. Torej z vlogo 16. 09. 2010 ni nastala nova taksna obveznost, zato je utemeljen njen ugovor zastaranja.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je potrebno v obravnavani zadevi takso odmeriti po določilih „starega“ Zakona o sodnih taksah (ZST; Ur. l. SRS št. 30/78 s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami), ki je veljal do sprejema Zakona o sodnih taksah (ZST-1; Ur. l. RS št. 37/08).
5. Obveznost doplačila sodne takse v primeru, ko tožeča stranka z vlogo zviša tožbeni zahtevek, nastane s prejemom vloge (1. točka drugega odstavka 4. člena ZST). V vlogi, ki jo je sodišče prejelo 13. 10. 2005, je tožeča stranka plačilo uveljavljala v prvem in v drugem podrednem tožbenem zahtevku. Njeno stališče, da je že s to vlogo uveljavljala 96.629,57 EUR, je materialno pravno zmotno. Pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta se namreč različni zahtevki ne seštevajo med seboj. Pri ugotavljanju vrednosti za plačilo sodne takse se smiselno uporabljajo določbe ZPP (drugi odstavek 18. člena ZST). Ob smiselni uporabi določb 41. člena ZPP se vrednosti zahtevkov, ki se ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago, ne seštevajo. V vlogi z dne 15. 09. 2010 pa je tožeča stranka v zvezi z delom zahtevka za plačilo 36.100,60 EUR navedla novo trditveno podlago. S tem je spremenila istovetnost do tedaj uveljavljanega tožbenega zahtevka. Zato je materialnopravno pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da mora od vrednosti zahtevka 36.100,60 EUR plačati sodno takso. Pravica zahtevati njeno plačilo decembra 2010 še ni zastarala. Pravica zahtevati plačilo dodatne sodne takse bi skladno s prvim odstavkom 9. člena ZST, če sodišče tožečo stranko ne bi že prej pozvalo na plačilo dodatne sodne takse, zastarala konec letošnjega leta. Zastarala pa je pravica zahtevati plačilo sodne takse zaradi modifikacije tožbenega zahtevka v letu 2005, saj je nastopilo absolutno zastaranje (drugi odstavek 9. člena ZST).
6. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča je torej pravilna v dejanskem in materialnopravnem pogledu. Pritožbeno sodišče pa tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa z vidika v drugem odstavku 350. člena ZPP naštetih procesnih kršitev, teh ni zasledilo, zato je pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
7. Izrek o stroških je odpadel, ker niso bili priglašeni.