Jedro

Vrhovno sodišče je določbo 357. a člena ZPP razlagalo tako, da je zavzelo stališče, da je pritožba dovoljena tudi v tistih postopkih, v katerih se ZPP uporablja smiselno, pa v njih sodišča vedno odločajo s sklepi, če je izpodbijani sklep po svoji naravi ekvivalenten sodbam, izdanim v pravdnem postopku. To pomeni, da dokončno urejajo pravno razmerje med udeleženci postopka.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko izvršilno sodišče je s sklepom ustavilo izvršbo na plačo dolžnika. Tako je odločilo zato, ker je dolžnikov delodajalec sodišče obvestil, da že več kot eno leto dolžnik ni prejel rubljivih prejemkov, z vpogledom v evidence pa je ugotovilo, da ne prejema niti drugih stalnih denarnih prejemkov.

2. Upnik je sklep o ustavitvi izvršbe na dolžnikovo plačo izpodbijal s pritožbo. Grajal je ugotovitev, da dolžnik v upoštevanem obdobju ni prejel skorajda ničesar več kot minimalno plačo, saj je direktor zelo uspešne nepremičninske posredovalnice, poleg tega pa bi že po zakonu moral prejeti vsaj še regres. Delodajalec je upnikov predlog, naj navede natančnejše podatke o nakazilih dolžniku, ignoriral. Uveljavlja tudi kršitev procesnih pravil, ker mu sodišče prve stopnje ni vročilo izjave dolžnikovega delodajalca in se do njene vsebine ni mogel opredeliti.

3. Pritožbeno sodišče je upnikovi pritožbi ugodilo, sklep o ustavitvi izvršbe na dolžnikovo plačo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožbene navedbe, da upnik prejema rubljive prejemke, je upoštevalo kot dovoljene pritožbene novote, ker iz plačilnih list izhaja, da delodajalec mesečno rubi določen znesek v korist A. A., to pa bi lahko pomenilo, da drži upnikova trditev, da prejema rubljive prejemke, česar sodišče prve stopnje doslej (ker gre za pritožbeno novoto) ni ugotavljalo.

4. Dolžnik je zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje vložil pritožbo. Meni, da bi moralo sodišče druge stopnje samo dopolniti postopek in da je s tem, ko je sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek, kršilo procesna pravila. Sicer pa je sodišče prve stopnje upoštevalo plačilne liste, iz katerih so razvidni vsi dolžnikovi prejemki, znesek, ki je v plačilnih listah opredeljen kot »terjatev A. A.«, pa je dejansko preživnina za sina, ki je priviligirana terjatev. Poleg tega upnik niti ni trdil, da dolžnik prejema rubljive dohodke, pač pa le, da »je prepričan, da dolžnik tako ali drugače prejema še kaj.« Poudarja, da v konkretnem primeru ni potrebno izvesti celotnega dokaznega postopka in dokazne ocene, kot je menilo pritožbeno sodišče, in da iz plačilnih list izhajajo vsi potrebni podatki; ali je morebiti dolžnik prejemal kaj več v letu pred spornim obvestilom, bi lahko sodišče druge stopnje preverilo samo. Takšno ravnanje mu nalaga 355. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Tudi v prvem odstavku 347. člena ZPP je izražena zakonodajalčeva želja, naj pritožbena sodišča pogosteje sama sprejmejo odločitev brez vračanja zadeve na prvo stopnjo.

5. Upnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Poudarja, da se dolžnik na vse načine izogiba plačilu dolga, njegov delodajalec pa dostavi podatkov o izplačilih ali drugih ugodnostih, na primer posojilih, bonitetah. Prepričan je, da se dolžnik skriva za družbo, ki je formalno njegova delodajalka (B. d.o.o.). Tudi, če bi drugostopenjsko sodišče opravilo poizvedbe, bi moralo sklep o ustavitvi izvršbe razveljaviti.

6. Pritožba ni dovoljena.

7. ZPP v 357. a členu določa, da je zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje dovoljena pritožba stranke, ki nasprotuje razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje; o pritožbi odloča Vrhovno sodišče. Iz povzetega besedila izhaja, da je zakonodajalec to pritožbo vezal le na primere, ko sodišče druge stopnje s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je določbo 357. a člena ZPP razlagalo širše: zavzelo je stališče, da je pritožba dovoljena tudi v tistih postopkih, v katerih se ZPP uporablja smiselno, pa v njih sodišča vedno odločajo s sklepi, če je izpodbijani sklep po svoji naravi ekvivalenten sodbam, izdanim v pravdnem postopku. To pomeni, da dokončno urejajo pravno razmerje med udeleženci postopka.1

8. V obravnavani zadevi gre za izvršilni postopek. V izvršilnem postopku sodišča vedno odločajo s sklepi, ZPP pa se po določbi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) uporablja smiselno. Zato je treba presoditi, ali je sklep sodišča prve stopnje, v zvezi s katerim dolžnik vlaga pritožbo zoper razveljavitveni sklep višjega sodišča, po svoji naravi ekvivalenten sodbi, izdani v pravdnem postopku.

9. Sklep izvršilnega sodišča o ustavitvi izvršbe na dolžnikovo plačo kot enega od predmetov izvršbe ni bil tak sklep; z njim se pravno razmerje med upnikom in dolžnikom ni uredilo dokončno, le realizacija sklepa o izvršbi se je zaradi domnevnega neobstoja rubljivega dela plače glede tega predmeta izvršbe ustavila.

10. Dolžnikova pritožba zoper sklep, s katerim je drugostopenjsko sodišče razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, v konkretnem primeru ni dovoljena. Vrhovno sodišče jo je zato zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).

1 Glej sklepe Cp 13/2018, Cp 15/2018, Cp 23/2018.