Jedro

Na podlagi tretjega odstavku 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja po pooblaščencu, ki je odvetnik, oziroma v skladu s 4. odstavkom istega člena ZPP sama le, če ima opravljeni pravniški državni izpit. Tožnica izrednega pravnega sredstva ni vložila po odvetniku, prav tako ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da sama nima opravljenega pravniškega državnega izpita, zato je z izpodbijanim sklepom revizija zakonito zavržena.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je revizijo, vloženo zoper pravnomočno sodno odločbo zavrglo kot nedovoljeno, ker je tožnica, ki nima pravniškega državnega izpita, ni vložila po pooblaščencu odvetniku.

2. Zoper sklep je vložena pravočasna pritožba, smiselno zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega procesnega stanja. Pritožnica navaja, da ni vedela, da bo Vrhovno sodišče Republike Slovenije njeno pritožbo dalo v revizijo, saj bi v nasprotnem primeru zaprosila za Bpp. Poudarja, da je vložila pritožbo, in da je s sodbo sigurno nekaj narobe, če je vrhovno sodišče zadevo poslalo v revizijo. Meni, da bi morala biti podučena, kdaj mora imeti pooblaščenca in kdaj se lahko zastopa sama, saj ne zna slovenskega jezika in rabi čas za vložitev vloge za odobritev Bpp.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Spor o glavni stvari o pravici do vdovske pokojnine je že pravnomočno zaključen. S prvostopenjsko sodbo št. XII Ps 3086/2013 z dne 3. 7. 2015, s potrjeno sodbo pritožbenega sodišča opr. št. Psp 531/2015 z dne 11. 2. 2016 je bil tožbeni zahtevek na odpravo zavrnilnih posamičnih upravnih aktov in priznanje pravice do vdovske pokojnine, pravnomočno zavrnjen.

5. Pravnomočne sodne odločbe, izdane v sodno socialnih sporih o pravicah do in iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa je v skladu z 31. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih(1) (ZDSS-1) dovoljeno izpodbijati s tako imenovanimi izrednimi pravnimi sredstvi. Torej v okoliščinah konkretnega primera le z revizijo.

6. Ker je bila vloga, poimenovana pritožba naslovljena direktno na Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju VS RS), je bila pravilno odstopljena v pristojno poslovanje prvostopenjskemu sodišču. Odstop pritožničine vloge seveda ne pomeni, da bi VS RS štelo, da je s pravnomočno sodbo nekaj narobe, kot zmotno meni pritožnica. V skladu s 1. odst. 373. člena Zakona o pravdnem postopku(2) (ZPP) se namreč revizija vlaga pri sodišču prve stopnje, ki je glede na 1. odst. 374. člena ZPP med drugim dolžno opraviti tudi formalni preizkus pravočasnosti, popolnosti in dovoljenosti revizije.

7. Po 3. odstavku 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pravdna dejanja na učinkovit način opravlja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, oziroma v skladu s 4. odstavkom istega člena ZPP sama le, če ima opravljeni pravniški državni izpit. Ker ni nobenega dvoma, da uveljavljeno izredno pravno sredstvo ni vloženo po odvetniku, hkrati pa pritožnica ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da sama nima opravljenega pravniškega državnega izpita niti ne prereka, je z izpodbijanim sklepom revizija kot nedovoljena iz tega razloga povsem zakonito zavržena.

8. Do procesnega zavrženja bi prišlo tudi v primeru, če prvostopenjsko sodišče tožničine laične vloge, poimenovane „pritožba“ ne bi prekvalificiralo v revizijo. Tudi pritožbo bi bilo potrebno zavreči, saj zoper pravnomočno sodno odločbo uveljavljanje rednega pravnega sredstva, torej pritožbe, ni dopustno. Z Ustavo RS zagotovljena pravica do pritožbe zoper prvostopenjsko sodno odločbo, je bila namreč v okoliščinah konkretnega primera že izčrpana. O njej je bilo odločeno s sodbo opr. št. Psp 531/2015 z dne 11. 2. 2016. 9. Zaradi predhodno navedenega in ker preostale pritožničine navedbe, od tega, da bi vložila zahtevo za odobritev brezplačne pravne pomoči, če bi vedela, da lahko procesna dejanja opravlja le po pooblaščencu, ki je odvetnik do zatrjevanja, da ne razume slovenskega jezika in nekatere druge, za pritožbeno rešitev obravnavane zadeve pravno niso odločilne, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

(1) Ur. l. RS, št. 2/2004. (2) Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008.