Jedro

Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na 4. odstavek 25. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) in je podlago za odmero sodne takse pravilno vzelo vrednost spornega predmeta v znesku 8.376.577,00 SIT. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno pojasnilo, da je bila podlaga za odmero sodne takse 27. člen ZST ter 3. odstavek 25. člena ZST.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na zahtevo tožene stranke izdalo sklep o odmeri sodne takse za pritožbo, ki jo je tožena stranka vložila zoper sodbo Okrožnega sodišča v Kopru z dne 8.4.2005. Sodno takso je sodišče prve stopnje odmerilo v višini 8.817,44 točk, nakar je odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati v roku 15 dni sodno takso v višini 8.817,44 točk, kar znaša 167.531,00 SIT in sodno takso za opomin v višini 500 točk, kar znaša 9.500,00 SIT.

Proti navedenemu sklepu se je pritožuje tožena stranka po pooblaščencu. Navaja, da je tožeča stranka v tožbi označila vrednost spora na 2.000.000,00 SIT, kasneje je sicer navajala različne zahtevke, vendar vrednost spora ni nikoli spremenila. Prav tako sodišče kljub pripombi tožene stranke o vrednosti spora ni nikoli odločilo. Tožena stranka se sklicuje na določbo 1. odstavka 25. člena ZST, v katerem je navedeno, da prvotna vrednost spora (torej vrednost 2.000.000,00 SIT, kot ga je označila tožeča stranka v tožbi) ostane podlaga za plačilo takse, ne glede na to, če se je ta vrednost med postopkom spremenila. Pritožnik tudi ne more soglašati z navedbo sodišča prve stopnje, ki se je v obrazložitvi sklepa sklicevalo na 4. odstavek 25. člena ZST, saj je tožena stranka s pritožbo izpodbijala celoten znesek (8.376.577,00 SIT, ki ga je naslovno sodišče naložilo v plačilo toženi stranki. Tožena stranka tako s pravnim sredstvom ni izpodbijala odločbe naslovnega sodišča le deloma.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik nima prav, da je izpodbijal sodbo sodišča prve stopnje v celoti, kot to navaja v pritožbi. Kot je videti iz sodbe sodišča prve stopnje z dne 8.4.2005, je sodišče prve stopnje v točki 3 izreka sodbe zavrnilo višji tožbeni zahtevek, med drugim za plačilo še 10.051.718,00 SIT z zamudnimi obrestmi za čas od 1.1.2002 oz. 20.5.2004 do 7.4.2005, v točki 2 izreka izpodbijane sodbe je tudi razsodilo, da je tožena stranka dolžna izročiti tožeči stranki zakonsko posteljo iz kovanega železa s končnico v obliki razprtega pavjega repa in tri umetniške slike (pejsaž z reko z drevesi ob bregovih, figura tukana s pozlačenim okvirjem ter podobo matere božje), tožena stranka pa je pritožbo vložila le zoper točko 1 izreka sodbe, v katerem ji je naložilo, da tožeči stranki plača 8.376.577,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.4.2005 dalje do plačila, izpodbijala je le še stroškovno odločitev v točki 4 izreka sodbe. Sodišče prve stopnje se je tudi pravilno sklicevalo na 4. odstavek 25. člena zakona o sodnih taksah (ZST) in je podlago za odmero sodne takse pravilno vzelo vrednost spornega predmeta v znesku 8.376.577,00 SIT. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno pojasnilo, da je bila podlaga za odmero sodne takse 27. člen ZST ter 3. odstavek 25. člena ZST. Dejstvo je, da je tožeča stranka tekom postopka večkrat spreminjala svoje zahtevke (temu pritožnik izrecno pritrjuje), dokončno pa ga je oblikovala z vlogo z dne 19.5.2004, s katerim je vtoževala plačilo zneska 18.428.295,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločitev sodišča prve stopnje je torej pravilna in zakonita, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje pritožbene stroške (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP).