Jedro

Za presojo zakonitosti posega v obsojenčevo zasebnost je odločilno, da je oškodovanka posnetke nje in njene sestre policiji izročila zaradi kazenskopravnega varstva njunih osebnostnih pravic. Zato sta sodišči pravilno pristopili k soočenju obsojenčevega pričakovanja zasebnosti s pravicami obeh oškodovank ter za reševanje kolizije med prizadetimi ustavnimi pravicami uporabili metodo tehtanja med njimi. Ob nastanku, najdbi in uporabi posnetkov v kazenskem postopku je obstajal trk nasprotujočih si ustavno zavarovanih interesov posameznika v razmerju med posamezniki, kar terja njihovo uravnoteženje. Z izročitvijo teh posnetkov z osebnimi podatki policiji je izkazana tudi privolitev v obdelavo. Ni šlo za enostransko oblastno ravnanje državnih organov v smislu 219.a člena ZKP, temveč za prostovoljno ravnanje oškodovanke proti obsojencu.

Vrhovno sodišče presoja v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjevane kršitve kazenskega materialnega in procesnega zakona na podlagi dejanskega stanja, kot je ugotovljeno v pravnomočni sodbi, vendar pa ima v določbi 427. člena ZKP tudi pooblastilo, da po uradni dolžnosti preizkuša resničnost posameznih odločilnih dejstev, ugotovljenih v pravnomočni sodbi. Nastal je precejšen dvom o resničnosti tega, da oškodovanka ni sposobna biti priča, saj je ugotovitev o tem v izpodbijani sodbi povsem izostala.

Izrek

I.Ob reševanju zahteve za varstvo zakonitosti se izpodbijana pravnomočna sodba razveljavi:

-glede 2. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje v zvezi z drugim odstavkom izreka sodbe sodišča druge stopnje, v kateri se obsojencu očita storitev kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (KZ-1)

in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II.V preostalem delu se zahteva za varstvo zakonitosti zavrne in se obsojencu upoštevaje določene kazni:

-pod točko 1 sodbe sodišča prve stopnje v zvezi z drugim odstavkom sodbe sodišča druge stopnje za kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po drugem odstavku 192. člena KZ-1 kazen 5 (pet) let zapora,

-pod točko 3 in 4 sodbe sodišča prve stopnje v zvezi z drugo in tretjo alinejo prvega odstavka sodbe sodišča druge stopnje za kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let po tretjem odstavku 173. člena KZ-1 kazen 7 (sedem) let zapora,

-pod točko 5 sodbe sodišča prve stopnje v zvezi s prvo in četrto alinejo prvega odstavka sodbe sodišča druge stopnje za kaznivo dejanje spolnega nasilja po prvem odstavku 171. člena KZ-1 kazen 10 (deset) mesecev zapora,

-pod prvo alinejo točke 6 sodbe sodišča prve stopnje v zvezi s peto alinejo prvega odstavka sodbe sodišča druge stopnje za kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe prvem odstavku 172. člena KZ-1 kazen 2 (dve) leti in 6 (šest) mesecev zapora,

-pod drugo alinejo točke 6 sodbe sodišča prve stopnje v zvezi z drugim odstavkom sodbe sodišča druge stopnje za kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe prvem odstavku 172. člena KZ-1 kazen kazen 1 (eno) leto zapora,

-pod točko 7 sodbe sodišča prve stopnje v zvezi s šesto alinejo prvega odstavka sodbe sodišča druge stopnje za kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po tretjem odstavku 176. člena KZ-1 kazen 4 (štiri) leta zapora,

-pod točko 8 sodbe sodišča prve stopnje v zvezi z drugim odstavkom sodbe sodišča druge stopnje za kaznivo dejanje omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu po drugem in prvem odstavku 187. člena KZ-1 kazen 1 (eno) leto zapora,

na podlagi 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 izreče

enotna kazen

20 (dvajset) let zapora,

v katero se mu na podlagi prvega odstavka 55. člena KZ-1 in prvega odstavka 56. člena KZ-1 všteje delno prestana kazen po sodbi Okrožnega sodišča v Kranju II K 15187/2023 z dne 22. 3. 2024 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani III Kp 15187/2023 z dne 20. 11. 2024 ter čas prestan v priporu, vključno s pridržanjem, od 7. 7. 2023 od 10.25 ure dalje.

Obrazložitev

A.

1.Okrožno sodišče v Kranju je s sodbo II K 15187/2023 z dne 22. 3. 2024 A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po drugem odstavku 192. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1, dveh kaznivih dejanj spolnega nasilja po prvem odstavku 171. člena KZ-1H, dveh kaznivih dejanj spolne zlorabe slabotne osebe po prvem odstavku 172. člena KZ-1, dveh kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let po tretjem odstavku 173. člena KZ-1, kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja po drugem odstavku 174. člena KZ-1, kaznivega dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po tretjem odstavku 176. člena KZ-1 ter kaznivega dejanja omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu po drugem in prvem odstavku 178. člena KZ-1. Za vsako kaznivo dejanje mu je določilo kazen zapora, nato pa mu izreklo enotno kazen trideset let zapora. V izrečeno kazen zapora je vštelo čas pridržanja in pripora od 7. 7. 2023 od 10.25 ure dalje. Obsojencu je odvzelo seksualno gradivo, ki je shranjeno na nosilcih podatkov. Obe oškodovanki je z njunima premoženjskopravnima zahtevkoma napotilo na pravdo. Obsojenca je oprostilo stroškov kazenskega postopka iz 1. do 7. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), naložilo mu je plačilo krivdnih stroškov.

2.Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo III Kp 15187/2023 z dne 20. 11. 2024 delno ugodilo (prvi odstavek izreka sodbe sodišča druge stopnje) pritožbi obsojenčevega zagovornika in izpodbijano sodbo tudi po uradni dolžnosti spremenilo v odločbah o krivdi, pravni opredelitvi in kazenski sankciji, tako da je obsojenca oprostilo obtožbe, da je brez privolitve druge osebe dosegel, da je ta trpela spolno dejanje, s tem da je na počitnicah na ... v Republiki Hrvaški B. B., rojeno ..., točno neugotovljenega dne med 22. 7. 2022 in 1. 8. 2022 na bazenu nagovarjal, da se sleče, se sam slekel, nato pa jo otipaval po spolovilu, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje spolnega nasilja po prvem odstavku 171. člena KZ-1. Pri tem je še odločilo, da stroški tega dela kazenskega postopka obremenjujejo proračun, v kolikor se dajo izločiti iz skupnih stroškov. Dejanja, opisana pod točkami 3 in 4 pravno opredelilo kot eno kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let po tretjem odstavku 173. člena KZ-1 in mu za to kaznivo dejanje določilo kazen sedem let zapora. Znižalo je določene kazni, in sicer za kaznivo dejanje, opisano pod točko 5, na deset mesecev zapora, za kaznivo dejanje, opisano pod 1. alinejo 6. točke, na dve leti in šest mesecev zapora, in za kaznivo dejanje, opisano pod točko 7, na štiri leta zapora, ter mu nato ob nespremenjenih kaznih za kazniva dejanja pod točkami 1, 2 in 8 ter 2. alinejo 6. točke in kaznih določenih s to sodbo izreklo enotno kazen petindvajset let zapora. V preostalem (drugi odstavek izreka sodbe sodišča druge stopnje) je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3.Zoper pravnomočno sodbo so obsojenčevi zagovorniki vložili zahtevo za varstvo zakonitosti iz razloga po 2. točki prvega odstavka 420. člena ZKP. Vrhovnemu sodišču predlagajo, da izpodbijano pravnomočno sodbo spremeni, tako da se obsojenega oprosti obtožbe.

4.Vrhovna državna tožilka Barbara Jenkole Žigante je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti ocenila, da v zahtevi zatrjevane kršitve niso podane, zato je predlagala njeno zavrnitev.

5.Z odgovorom vrhovne državne tožilke so bili seznanjeni obsojenec in njegovi zagovorniki. Slednji so v izjavi o odgovoru vztrajali pri navedbah v zahtevi in še dodatno navedli, da, ker v spisu ni odredbe in privolitve znanega in dosegljivega uporabnika nosilca elektronskih podatkov, bi morali sodišči nižje stopnje to nezakonitost sanirati z izločitvijo tako pridobljenih dokazov.

B.

Glede nezakonitosti dokazov

Poročilo CSD o razgovoru z oškodovankama brez prisotnosti zakonitega zastopnika

Vložniki v zahtevi citirajo določbo drugega odstavka 18. člena ZKP in zatrjujejo, da se sodba sklicuje na nezakonito pridobljene dokaze, ki bi morali biti izločeni. Navajajo, da se delavki CSD pri družini ... nista zglasili zaradi opravljanja razgovorov ter zbiranja obvestil od B. B. in C. C., ampak zaradi preverjanja lokacije, stanovanja - ali je obsojenec še vedno prisoten v skupnem domovanju. Navkljub temu je bil takrat brez zakonite zastopnice in skrbnice D. D. opravljen razgovor z mladoletno osebo in osebo pod skrbništvom. Zato bi bilo po mnenju vložnikov potrebno iz spisa izločiti poročilo, ki ga povzema in se nanj opira sodba, saj je bilo pridobljeno na nezakonit način.

Kot to izhaja iz obrazložitve prvostopenjske sodbe, je bil Center za socialno delo (v nadaljevanju CSD) o obsojenčevem nasilnem ravnanju nad B. B. obveščen v letu 2016, ko je prijavo na policijo podal B. B. oče E. E., in v decembru 2019, ko je prejel poročilo B. B. pedopsihiatrinje dr. L. L. o zdravljenju - o prijavi fizičnega nasilja nad mladoletnico. Na podlagi tega poročila je CSD podal prijavo suma nasilja nad otrokom - B. B. - na policijo, v kateri so bili povzeti podatki iz spisovne dokumentacije ter pogovori z B. B. in njeno mamo D. D. Dne 16. 6. 2021 se je B. B. sama obrnila na CSD zaradi podaje prijave zoper obsojenca, ker jo je 11. 6. 2021 snemal s telefonom, ko se je tuširala v kopalnici.

V tem obdobju je B. B. na CSD obravnavala strokovna delavka F. F., od decembra 2021 pa strokovna delavka G. G. Slednja je zaslišana kot priča na glavni obravnavi izpovedala, da: (i) je o razgovorih z B. B. napisala uradna zaznamka z dne 22. 8. 2022 in 28. 9. 2022, kjer je vse navedeno, (ii) je bila družina ... obravnavana na podlagi predloga za ukrep, (iii) so bile D. D. dane usmeritve, kako lahko zaščiti B. B., in je bila podučena, da lahko zoper obsojenca poda predlog za prepoved približevanja in kazensko ovadbo v zvezi z C. C., (iv) so, ker mati temu ni sledila, na CSD sprejeli ukrepe za zaščito obeh oškodovank, (v) je bil zaradi zaščite B. B. dne 30. 8. 2022 opravljen nenapovedan obisk na domu oškodovank, o katerem je bila D. D. predhodno obveščena. Ta obisk je skupaj s G. G. opravljala H. H., ki je zaslišana kot priča na glavni obravnavi izpovedala, da jima je B. B.povedala, da je obsojenec, čeprav ima izrečeno prepoved približevanja, veliko časa pri njih, in da ji je mama rekla, da CSD-ju ne sme povedati, da obsojenec krši prepoved. O obisku, katerega namen je bilo preverjanje prisotnost maminega partnerja - obsojenca, je bilo sestavljeno poročilo o terenu CSD z dne 30. 8. 2022, ki je povzeto v točkah 51 (glede B. B.) in 79 (glede C. C.) obrazložitve sodbe.

Pri presoji zakonitosti tako pridobljenega dokaza je sodišče prve stopnje izpostavilo, da je bil nenapovedan obisk na domu oškodovank opravljen zaradi preverjanja, ali je mama oškodovank D. D. ustrezno zaščitila oškodovanko B. B. - ta je 22. 8. 2022 CSD seznanila s sumom spolne zlorabe - pred nezakonitim ravnanjem obsojenca. Obrazložilo (v točkah 52 in 79 obrazložitve sodbe) je, da: 1. je CSD takrat postopal na podlagi Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND), ki pred nasiljem posebej varuje otroke, 2. je bil namen obiska zbiranje informacij za ugotovitev, preučitev in sprejem ustreznih in učinkovitih ukrepov za zaščito žrtve obsojenčevega nasilja B. B., ker 3. jo je bil CSD dolžan zavarovati pred nasiljem in 4. je na terenu preverjal, ali je poskrbljeno na njeno varnost, 5. je bilo med tem obiskom ugotovljeno, da je žrtev obsojenčevega nasilja tudi C. C., ki je oseba s posebnimi potrebami ter 6. se niso zbirala obvestila in ugotavljale okoliščine v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja, kar je naloga policije v predkazenskem postopku. Oceno prvostopenjskega sodišča, da poročilo CSD ni nezakonit dokaz, je obrazloženo sprejelo že sodišče druge stopnje. Pojasnilo v (18. točki obrazložitve sodbe) je, da: (i) je pravilna prvostopenjska ugotovitev, da sta strokovni delavki ravnali skladno z ZPND, kar je bila njuna dolžnost, zlasti ob dejstvu, (ii) je CSD družino oškodovank obravnaval že od konca leta 2019, pa (iii) ves ta čas mati nasilja ni priznavala in svojih otrok ni zaščitila, zato (iv) je nasilje prijavila policiji B. B. sama in bila na svojo željo tudi nameščena v stanovanjsko skupino, (v) je bila mati oškodovank predhodno opozorjena, da bo CSD nenapovedano preverjal obsojenčevo prisotnost na naslovu bivanja oškodovank.

Brez uspeha zato zagovorniki vztrajajo pri svojih trditvah, s katerimi tudi v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom izpodbijajo zakonitost poročila CSD. S povzetimi navedbami iz zahteve vložniki smiselno zatrjujejo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki pa po obrazloženem ni podana. Poročilo CSD je zakonit dokaz in se je sodišče v razlogih sodbe nanj dovoljeno oprlo ter ga dokazno ocenilo.

Pregled nosilcev podatkov