Jedro

Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda določa, da se morajo vsi uporabniki, razen če so ugotovljene izjeme, v določenem roku obvezno priključiti na javno kanalizacijo. Glede na to, da je pristojni organ toženke tožnika že obvestil, da je možna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje in da Odlok obveznost priključitve veže na obvestilo upravljavca o obvezni priključitvi, je lahko, glede na določilo mogoče, tudi v času, ko gradbena dela v popolnosti še niso zaključena.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Pregled zadeve**

1. Medobčinska inšpekcija Skupne občinske uprave Maribor je v inšpekcijskem postopku vodenem po uradni dolžnosti tožeči stranki (v nadaljevanju tožniku) kot inšpekcijskemu zavezancu izdala odločbo št. 06102-298/2020-5 z dne 10. 5. 2021, s katero je odločila, da je inšpekcijski zavezanec dolžan do 30. 6. 2021 svoj objekt z naslovom ..., priključiti na javno kanalizacijo, opustiti obstoječo greznico in inšpekcijo obvestiti o izvedenem priklopu. Tožnik je zoper odločbo vložil pritožbo, ki jo je župan Občine Rače-Fram (v nadaljevanju drugostopenjski organ ali toženka) zavrnil (odločba št. 061/4-2021 z dne 30. 7. 2021).

**Navedbe tožeče stranke**

2. Tožnik s tožbo v upravnem sporu izpodbija odločitev sprejeto v inšpekcijskem postopku. Opisuje dogodke in postopek pridobivanja dokumentacije v zadevi izvedbe gradbenih del na občinski cesti in kanalizacijskem sistemu in navaja, da se ne strinja z odločitvijo prvostopenjskega organa z dne 10. 5. 2021. Pred Okrožnim sodiščem v Mariboru poteka postopek za škodni zahtevek škode, ki je povzročena zaradi poplav meteorne vode. V upravnem postopku je zaprošal za podatke in končno PID dokumentacijo ter pojasnil, da bo izvedel dela po projektni dokumentaciji, toženka pa naj konča gradbena dela, kot je predvideno po projektu, da bo možno zavarovanje proti poplavam, ki se od leta 2016 niso izvajala, temveč so bile izvedene le začasne rešitve izkopov dodatnih meteornih jaškov in prečnega iztoka meteorne vode, da ni prihajalo do ponavljanja poplav. Odločba z dne 10. 5. 2021 je bila izdana neosnovano, saj so dela nedokončana ter je predvidena prestavitev vodov. Na izvedensko mnenje sodnega izvedenca gospoda A. A. pridobljenega v sodnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru toženka ni podala nikakršnega ugovora. Sodišče naj tožbi v celoti ugodi.

**Navedbe tožene stranke**

3. Sodišče je tožbo tožnika vročalo v odgovor toženki, vendar ta na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis.

**Odločitev brez glavne obravnave**

4. Sodišče je v zadevi odločilo brez razpisa glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in toženko ni sporno. Ni namreč sporno, da se tožnik, potem ko je dobil soglasje za priključitev od toženke, v predpisanem roku na javno kanalizacijo ni priključil. Za takšne primere, kjer dejansko stanje, ki je podlaga za odločitev, ni sporno, pa daje ZUS-1 v prvem odstavku 59. člena sodišču izrecno pooblastilo, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave. Prav tako izvedbe glavne obravnave ni predlagala nobena stranka (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

**Presoja sodišča**

5. Tožba ni utemeljena.

6. Pri presoji izpodbijane odločbe sodišče izpodbijani akt preizkusi v mejah navedb oziroma razlogov, ki so navedeni v tožbi (prvi odstavek 40. člena ZUS-1), hkrati pa je dolžno paziti na zakonitost izdane odločbe in pravilno uporabo procesnih ter materialnih določb zakona, pri čemer mora že po uradni dolžnosti preveriti vsebino izreka in obrazložitev odločbe, ali se jo da preizkusiti (tretji odstavek 27. člena ZUS-1).1

7. Iz predmetne zadeve in upravnega spisa nesporno izhajajo naslednja pravno relevantna dejstva za odločitev: - da sta tožnik in njegova žena lastnika nepremičnine parc. št. 133/3, k.o. ... na naslovu ...; - da je toženka v sklopu večfaznega projekta izgradnje kanalizacije izvajala investicijskega dela na delu ... ceste v ..., in sicer je šlo za izgradnjo hodnika za pešce in kanaliziranje že obstoječih meteornih jaškov; - da je občina v letu 2016 z dopisom obvestila lastnike objektov, da bo na novo zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje predvidoma možen priklop konec leta 2016 oziroma najkasneje v letu 2017, istočasno pa jih je obvestila tudi o možnosti pričetka oddaje vlog za priključitev objektov na javno kanalizacijsko omrežje. V drugi polovici leta 2017 je občina tožnika obvestila (dopis z dne 27. 11. 2017, priloga A11), da je na območjih občine Rače-Fram, kjer se javna kanalizacija gradi, je že izgrajena ali se preureja, priključitev stavb ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna; - da je na podlagi zgornjega tožnik dne 29. 3. 2019 vložil vlogo za izdajo odločbe o komunalnem prispevku - kanalizacija (priloga A12) za plačilo sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča v zvezi s priključevanjem stanovanjskega objekta na komunalni vod, na podlagi katere je Občina Rače-Fram izdala odločbo št. 427/27-2019 z dne 1. 4. 2019. Z odločbo je bilo tožniku kot investitorju naloženo, da plača sorazmerni delež stroškov za izvedbo kanalizacijskega priključka za eno stanovanjsko enoto na javno fekalno kanalizacijsko omrežje. Stranki se strinjata tudi, da je tožnik znesek 1.200,00 EUR kot odmerjen po tej odločbi poravnal; - da je tožnik dne 24. 4. 2019 na občino vložil vlogo za izdajo soglasja za manjše posege na zemljišču (kot poseg je označil "hišni priključek na fekalno kanalizacijo") v zvezi s čimer mu je bilo najprej izdano soglasje številka 3545/23-2019 z dne 29. 4. 2019, ki je bilo dne 10. 9. 2019 nadomeščeno z nadomestnim soglasjem št. 3545/23-2019/3. V okviru zadnjega (nadomestnega) soglasja občina dovoljuje izvedbo hišnega priključka na fekalno kanalizacijo bodisi s priklopom na revizijski jašek, ki leži na zemljišču parc. št. 133/4, k.o. ... ob soglasju lastnika zemljišča, bodisi s priklopom na obstoječi revizijski jašek, ki leži na zemljišču parc. št. 1030/4, k.o. ... (javno dobro v upravljanju občine Rače-Fram) lokalna cesta LC 340131 (...), pri čemer je izvedba priključka dovoljena s podbojem ali podvrtanjem lokalne ceste LC št. 340131 v globino minimalno 1 m. Strošek izvedbe kanalizacijskega priključka bremeni investitorja; - da priključitev na revizijski jašek na zemljišču parc. št. 133/4, k.o. ... ni možna, saj lastnik zemljišča k posegu tožnika ni podal soglasja (na njegov poziv se ni odzval), zato tožniku ostaja samo možnost priključitve na revizijski jašek, ki leži na zemljišču parc. št. 1030/4, k.o. ... (javno dobro v upravljanju občine); z priključitev na slednje dodatnih soglasij tožnik ne potrebuje; - da je bilo v inšpekcijskem postopku št. 06102-298/2020-3 ugotovljeno, da tožnikov objekt ni priključen na fekalno kanalizacijo ter da objekt na javno kanalizacijo ni bil priključen niti v času izdaje izpodbijane odločbe. Tega tožnik ne izpodbija niti v tožbi v upravnem sporu: navaja le, da bo priključitev izvedel, ko bodo vsa dela dokončana in zagotovljeno varstvo pred poplavami.

8. V predmetnem postopku tožnik ne oporeka temu, da ni poskrbel za priklop na javno kanalizacijo v za to določenem šestmesečnem roku. Pač pa je med strankama sporno, ali so razlogi, ki jih navaja tožnik, lahko razlog, da je oproščen obveznosti priključitve na javno kanalizacijo. V tem primeru bi namreč inšpekcijska odločba bila izdana neutemeljeno.

9. Skladno z Odlokom o načinu izvajanja gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju občine Rače-Fram (MUV, št. 7, 10. 4. 2015, str. 215-226, v nadaljevanju Odlok) je priključitev na območjih, kjer je javna kanalizacija zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja, priključitev objekta ali preureditev obstoječega priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna (prvi odstavek 17. člena). Izvajalec javne službe mora v roku trideset dni po prejemu uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijo, obvestiti lastnike objektov, da je priključitev njihovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora, pod nadzorom izvajalca javne službe, opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi (četrti odstavek istega člena). Ne glede na splošno vzpostavljeno obveznost priključitve na javno kanalizacijo, pa priključitev nanjo ni obvezna, če bi bile tehnične rešitve, ki bi le-to omogočile, nesorazmerno drage. V tem primeru je uporabnik odvajanja komunalne odpadne vode dolžan urediti izgradnjo male komunalne čistilne naprave, skladno s predpisi. Nesorazmerno draga storitev je tista, ki presega povprečni strošek za več kot 100%. Prav tako priključitev na javno kanalizacijo ni obvezna v primeru, da uporabnik odvaja komunalno odpadno vodo v malo komunalno čistilno napravo, ki je bila izgrajena in predana v uporabo skladno s predpisi (8. in 9. odstavek 17. člena Odloka). V primeru spora o tem, ali obstoji dolžnost priključitve na javno kanalizacijsko omrežje, odloči o tem v upravnem postopku pristojni organ občinske uprave, stvarno pristojen za gospodarske javne službe (10. odstavek istega člena). Uporabnik mora ob priključitvi na javno kanalizacijo opustiti greznice v skladu s predpisi in izvajalcu omogočiti nadzor nad kanalizacijskim priključkom in revizijskim jaškom (11. odstavek istega člena).

10. Nadalje pa 19. člen določa, da se navezava kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo izvede le v revizijski jašek, ki ga določi izvajalec, stroški izgradnje priključka bremenijo uporabnika (prvi in drugi odstavek tega člena).

11. Po presoji sodišča Odlok izrecno in nedvoumno določa obveznost priključitve na javno kanalizacijo v roku 6 mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi. Toženka je tožnika o obvezni priključitvi obvestila dne 27. 11. 2017 ("Obvestilo o obvezni priključiti na javno kanalizacijsko omrežje, priloga A11), od dne 10. 9. 2019 je tožnik imel končno soglasje o možnosti priključitve na javno kanalizacijo, vendar tega vse do dneva izdaje izpodbijane odločbe (odločba je datirana na 10. 5. 2021) ni storil. V tem roku priključitev objekta na javno kanalizacijo ni bila izvedena.

12. Kot že obrazloženo, je oprostitev obveznosti priključitve na javno kanalizacijo v Odloku določena kot izjema in pride v poštev samo v primeru odvajanja odpadnih voda v malo komunalno čistilno napravo ali v primeru nesorazmerno dragih tehničnih rešitev za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje. Izjemo je, tako kot vse izjeme, potrebno tolmačiti restriktivno in je ne širiti na situacije, ki jih predpis ne predvideva.

13. Po presoji sodišča tožnik okoliščin, ki bi predstavljale izjemo od obvezne priključitve na kanalizacijsko omrežje v šestmesečnem roku v upravnem postopku ali postopku pred sodiščem ni zatrjeval. Tega ne bi spremenila niti oprava glavne obravnave oziroma ugotavljanje dejanskega stanja na njej, saj izvedba glavne obravnave ne izključuje pravil o nedovoljenih tožbenih novotah.2

14. Po presoji sodišča tako niti prvostopenjski niti drugostopenjski organ nista imela druge možnosti, kot da sta odločila tako, ko je navedeno v odločbah, saj sta vezana na določila Odloka, ki pa, kot je bilo že obrazloženo, izjeme od obvezne priključitve na javno kanalizacijo določa taksativno, pri čemer pa tožnik takšnih izjemnih okoliščin v upravnem postopku (njegovo trditveno breme) ni zatrjeval (140. člen ZUP). Prvostopenjski organ tako ni mogel odločiti drugače, kot je odločil, enako velja za drugostopenjski organ. Ker tožnik ni zatrjeval okoliščin, na podlagi katerih bi se skladno s določili Odloka pojavil spor o dolžnosti priključitve na javno kanalizacijsko omrežje, o tem tudi ni bil dolžan odločiti v upravnem postopku pristojni organ občinske uprave, stvarno pristojen za gospodarske javne službe (10. odstavek 17. člena Odloka).

15. V zvezi s tožbenimi navedbami, da bo tožnik vsekakor opravil priklop na kanalizacijo, ko bo dobil vso potrebno dokumentacijo oziroma ko bodo dela dokončana, sodišče ponovno izpostavlja, da Odlok v že citiranih členih določa, da se morajo vsi uporabniki, razen če so ugotovljene izjeme, v določenem roku obvezno priključiti na javno kanalizacijo. Ker tega tožnik nesporno ni storil, je prvostopenjski organ utemeljeno izdal odločbo. Glede na to, da je pristojni organ toženke tožnika že obvestil, da je možna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje in da Odlok obveznost priključitve veže na obvestilo upravljavca o obvezni priključitvi, ki je lahko, glede na določilo prvega odstavka 17. člena Odloka mogoče, tudi v času, ko gradbena dela v popolnosti še niso zaključena, za presojo v konkretni zadevi tudi niso relevantne navedbe tožnika o tem, da gradbena dela še niso zaključena. Pravno neupoštevne so tudi navedbe tožnika o škodi povzročeni zaradi meteornih vod oziroma obveznosti toženke, da uredi ustrezno odvodnjavanje meteornih vod. Te okoliščine so stvar presoje v drugih sodnih postopkih (tožnik v tem oziru omenja postopek pred Okrožnim sodiščem) in v postopku presoje zakonitosti in pravilnosti izpodbijane odločbe niso relevantne.

16. Prav tako po presoji sodišča v konkretnem primeru ne gre za nesorazmerne posege, saj Odlok že sam po sebi določa rok šestih mesecev, ko se je potrebno na javno kanalizacijo priključiti, slednji pa je po mnenju sodišča razumen. Hkrati je tudi prvostopenjski organ v okviru inšpekcijskega nadzora tožniku podelil še dodaten rok za priklop na javno kanalizacijo (rok ureditve: 30. 6. 2021), izpodbijana odločba pa je bila izdana šele 10. 5. 2021, kar je več kot leto in pol potem, ko je tožnik že razpolagal z nadomestnim soglasjem za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje.

17. Iz 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) izhaja temeljno načelo upravnih postopkov (načelo zaslišanja stranke), skladno s katerim je treba, preden se izda odločba, stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (prvi odstavek); organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom (tretji odstavek). Iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS3 izhaja, da se stranka lahko o dejstvih in okoliščinah izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev, ter če ima možnost razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno. Možnost izjave pomeni pravico stranke, da navede vsa dejstva, ki lahko prispevajo k njenemu uspehu v postopku. To pravico pa lahko izkoristi le, če sta izpolnjena dva pogoja: če ve, v kakšnem kontekstu bodo dejstva uporabljena, in če ve, kakšne dodatne okoliščine bi lahko v zvezi z njimi navedla.

18. Iz upravnega spisa in tožbe izhaja, da je prvostopenjski organ tožnika obvestil o vodenju inšpekcijskega postopka z obvestilom št. 06102-298/2020-3 z dne 7. 10. 2020, v katerem ga je seznanil z ugotovitvami o dejstvih in okoliščinah predmetne priključitve na kanalizacijo, kot izhajajo iz izpodbijane odločbe (in ki so po presoji sodišča pomembne za izdajo odločbe), s svojim naziranjem, da gre v predmetni zadevi za obvezno priključitev na kanalizacijsko omrežje ter s pravnimi podlagami, ki jih je v zadevi treba uporabiti. Na ta poziv je tožnik podal ustno izjavo po telefonu (14. 10. 2020, kot razvidno iz tožnikovega dopisa z dne 18. 10. 2020), nato pa še "Izjavo na inšpekcijski postopek št. 06102-298/2020-3" z dne 18. 10. 2020. Prvostopenjski organ se je nato v izpodbijani odločbi do ugovor tožnika ustrezno opredelil, zato je bila po presoji sodišča tožniku zagotovljena pravica do izjave v inšpekcijskem postopku.

19. Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in zakonita, upravni organ je svojo odločitev obrazložil na način, da so jasno razvidni razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ vodili pri odločanju, upravno odločbo pa je bilo tako mogoče ustrezno preizkusiti (214. člen ZUP). Upravni organ je pravilno uporabil materialno pravo, iz upravnega spisa pa tudi ne izhaja, da bi upravni organ v postopku odločanja kakšno bistveno kršitev določb postopka, na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti (pravica do izjave je bila tožniku, kot obrazloženo zgoraj, ustrezno zagotovljena, s tem pa je bil zagotovljen pošten postopek ter zagotovljena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, sestavni del katere je tudi pravica stranka do izjavljanja v postopku4). Tako je po presoji sodišča izpodbijani upravni akt pravilen in utemeljen na zakonu, upravni organ je svojo odločitev obrazloženo utemeljil, postopek je bil izveden pravilno in zakonito, sodišče pa se z razlogi organa strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

20. Sodišče je glede na navedeno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

**K točki II. izreka:**

21. V primeru, da sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Sodišče je zato odločilo kot izhaja iz točke II. izreka sodbe.

1 Enako Kerševan E. (ur.), Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem, cit. zgoraj, str. 266, točka 5. in 7. 2 Prim. VSRS sodba opr. št. I Up 136/2015 z dne 27. 1. 2016. 3 Sklep opr. št. X Ips 326/2024 z dne 25. 11. 2015. 4 Prim. sodbe UPRS opr. št. II U 2/2019 z dne 12. 8. 2021, opr. št. II U 296/2021 z dne 3. 11. 2021, opr. št. II U 84/2020 z dne 26. 1. 2022 in druge.