Jedro

Ni sporno, da je toženka s podpisom pogodbe sprejela sporno pogodbeno določilo glede obveznosti plačila sorazmernega zneska ugodnosti. Vendar je toženka obrazloženo navajala, da je takšna pogodbena določba nična v luči določb ZVPot. Sodišče prve stopnje je, štelo, da pogodbeno določilo, ki jo je obravnavalo kot pogodbeno kazen, ni nično. Ob ustrezni trditveni podlagi toženke sploh ni ugotavljalo, ali so podane okoliščine v luči določb o ničnosti nepoštenih pogojev iz 24. člena ZVPot.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi: - v prvi alineji I. točke izreka za znesek 148,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.7.2011 dalje do plačila in v drugi alineji I. točke glede povrnitve izvršilnih stroškov ter - v II. točki izreka glede povrnitve pravdnih stroških in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu (v prvi alineji I. točke izreka za znesek 29,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 7. 2011 dalje do plačila) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 11735 z dne 2.8.2011 obdržalo v veljavi za znesek 177,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.7.2011 dalje do plačila, in za 97,12 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.8.2011 dalje do plačila (I. točka izreka). Toženki je naložilo, da mora tožnici povrniti še 45,50 EUR nadaljnjih pravdnih stroškov z obrestmi (II. točka izreka).

2.Zoper navedeno sodbo toženka vlaga laično pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Opozarja, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi v celoti spregledalo določila Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot). V obravnavani zadevi gre za razmerje med potrošnikom in močnejšim gospodarskim subjektom, zato toženko kot potrošnico varujejo določila navedenega zakona. Pri aneksu k pogodbi z dne 22.2.2010 gre za tipsko pogodbo, zato je treba upoštevati tudi določbe ZVPot o splošnih pogojih pogodbe, ki jo je pripravil ponudnik mobilnih storitev vnaprej za nedoločeno število istovrstnih razmerij. Za ponudnika so pravila po ZVPot strožja od splošnih pravil v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ). Sodišče ni presojalo ničnosti pogodbenih določil o „povračilu sorazmernega dela ugodnosti“, čeprav je toženka že v ugovoru zoper sklep o izvršbi opozorila, da so pogoji in pogodbena določila tožnice glede na določbo 23. člena ZVPot nična, ker so nepoštena. Izrecno je opozarjala tudi na določbo 3. odst. 24. člena, ki določa, da so prepovedane pogodbene kazni v korist družbe. Poplačilo sorazmernih ugodnosti, ki je v aneksu z dne 22.2.2010 določeno kot pogoj za odstop od aneksa, je po svoji naravi pogodbena kazen, saj pri tem ne gre za nikakršno povračilo prejetih ugodnosti. Ugodnosti po spornem aneksu so bile zagotovljene v obliki popusta pri mesečni naročnini, zato tožnica po prenehanju veljavnosti pogodbe ni nudila nikakršnih ugodnosti, ki bi jih morala toženka povrniti. Institut povračila sorazmernega zneska ugodnosti je namenjen zgolj temu, da se toženko kaznuje, ker je odstopila od pogodbe s tožnico. Udeleženci lahko prosto urejajo obligacijska razmerja, vendar ne v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi in moralnim načelom. Pogodba, ki nasprotuje temu, je nična. Pogodbeno določilo v obravnavanem primeru je v nasprotju z ZVPot in zato nično. Ker sodišče ni presojalo ničnosti pogodbenih določil aneksa v okviru določb ZVPot, čeprav je podala ustrezno trditveno podlago za presojo, ali se pogodbeni pogoji štejejo za nepoštene, je zmotno uporabilo materialno pravo, spričo česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Ker ni uporabilo ZVPot ni podlage za zaključek, da sporno pogodbeno določilo aneksa ni nično.

3.Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.V tej pravdni zadevi gre za spor majhne vrednosti, saj vtoževani znesek ne presega 2.000,00 EUR (1. odst. 443. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Po 1. odst. 458. člena ZPP se sodbo sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Ne glede na določbo 1. odst. 458. člena ZPP pa sodišče druge stopnje razveljavi odločbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrne v novo sojenje, če ugotovi, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (2. odst. 458. člena ZPP).

6.Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednja pravnorelevantna dejstva, na katera je sodišče druge stopnje vezano: - pravdni stranki sta 15.5.2008 sklenili naročniško razmerje za naročniški paket T. 50 in istega dne k tej pogodbi sklenili še aneks za razširjen paket 24m, na podlagi katerega je toženka od tožnice, ki se ukvarja s ponujanjem storitev mobilne komunikacije, prejela mobilni telefon in se zavezala poleg plačevanja obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe, da naročniškega razmerja ne bo prekinila pred potekom 24 mesecev; z (novim) aneksom z dne 22.2.2010, pa se je toženka zavezala, da bo v naročniškem razmerju ostala še (vsaj) 24 mesecev, redno plačevala naročnino in druge obveznosti iz naročniškega razmerja, v zameno pa bo prejemala popust v višini 25 % mesečne naročnine, - toženka je 6.10.2010 odpovedala naročniško razmerje, vsled česar je na podlagi pogodbenega določila v devetem odseku splošnih pogojev, ki so sestavni del pogodbe, prenehalo naročniško razmerje med pravdnima strankama s 1.11.2010 in je zato toženka dolžna plačati naročnino tudi za mesec oktober, - toženka obveznosti iz naslova zapadle naročnine za mesec oktober 2010 ni plačala v celoti, - v določilu 6. točke aneksa k naročniški pogodbi, ki ga je toženka s podpisom pogodbe sprejela, je določeno, da je naročnik dolžan v primeru enostranske odpovedi naročniškega razmerja pred iztekom z aneksom določenega minimalnega obdobja, plačati tudi sorazmeren delež od polnega zneska višine ugodnosti, tožnica pa mu to zaračuna; ta znesek se izračuna tako, da se polno število od prekinitve razmerja do izteka minimalnega obdobja deli s celotnim številom minimalnega obdobja (24 mesecev), nastali količnik pa pomnoži z zneskom ugodnosti; znesek ugodnosti znaša brez 20 % DDV 116,64 EUR.

7.Na podlagi teh ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je toženka dolžna plačati zapadli znesek naročnine za mesec oktober 2010 v celoti in ne le sorazmerni del. Glede na to, da je toženka po izstavljenem računu št. RM 10-1110960 z dne 5.11.2010 (priloga A5) delno poravnala znesek 5,79 EUR, ki predstavlja storitev: prenos številke iz omrežja T. v višini 5,00 EUR (4,17 EUR z 20 % DDV) in sorazmerni del naročnine za obdobje 6 dni v mesecu oktobru (0,79 EUR), je dolžna, upoštevajoč popust 7,25 EUR, plačati za ta mesec še naročnino (za t. in za export-import) v višini 27,48 EUR, z vtoževanimi kapitaliziranimi obrestmi od zapadlosti 15.11.2010 do vložitve tožbe v višini 1,69 EUR (1), pa 29,17 EUR. Odločitev sodišča prve stopnje, ki se nanaša na neplačano naročnino za mesec oktober 2010, je posledica pravilne uporabe materialnopravnih določb naročniške pogodbe in aneksa ter določbe 9. člena OZ. Pritožbeno izpodbijanje tudi tega dela sodbe tako ni utemeljeno.

8.Utemeljeno pa pritožba izpodbija odločitev glede zahtevanega plačila sorazmernega zneska ugodnosti (po izstavljenem računu gre za znesek 140,00 EUR (116,64 EUR z 20 % DDV) (2), kar med pravdnima strankama niti ni bilo sporno). Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da dolžnost plačila zneska ugodnosti v primeru predčasne odpovedi naročniškega razmerja s strani naročnika, opredeljene v aneksu k naročniški pogodbi, predstavlja pogodbeno kazen v smislu 247. člena OZ. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je toženka s tem, ko je predčasno odstopila od naročniškega razmerja, kršila pogodbene obveznosti, spričo česar je dolžna plačati tožnici tudi dogovorjeno obveznost, ki predstavlja sorazmerni del ugodnosti v obliki popusta pri mesečni naročnini (za obdobje od prekinitve naročniškega razmerja do izteka minimalnega obdobja, torej za 16 mesecev).

9.Pritožnica pravilno opozarja, da je treba pravno razmerje med strankama presojati (tudi) po specialnem predpisu ZVPot. OZ res uzakonjena v 3. členu načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij. Ne smejo pa jih stranke urejati v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli. Ni sporno, da je toženka s podpisom pogodbe sprejela sporno pogodbeno določilo glede obveznosti plačila sorazmernega zneska ugodnosti. Vendar je toženka pred sodiščem prve stopnje v ugovoru in pripravljalni vlogi (list. št. list. 9 in 51) obrazloženo navajala, da je takšna pogodbena določba nična (3) v luči določb ZVPot. Sodišče prve stopnje je, ne da bi konkretno obrazložilo, štelo, da pogodbeno določilo, ki jo je obravnavalo kot pogodbeno kazen, ni nično. Ob ustrezni trditveni podlagi toženke (7. člen ZPP) sploh ni ugotavljalo, ali so podane okoliščine v luči določb o ničnosti nepoštenih pogojev iz 24. člena ZVPot (4). Po 8. alineji 3. odst. 24. člena ZVPot je pogodbena kazen v korist podjetja sicer prepovedana, vendar le če je takšno pogodbeno določilo nepošteno v smislu 1. odst. 24. člena ZVPot; med drugim, če ni skladno z načelom enake vrednosti storitev (prim. odločbe VSC Cp 1418/2006, Cp 1283/2006 in druge). Tega pa sodišče prve stopnje kljub ugovoru toženke, da bi tožnica s plačilom zahtevanega zneska ugodnosti dobila neprimerno več, kot je bilo toženki s popustom naročnine dejansko dano do prenehanja razmerja, po prenehanju veljavnosti pogodbe pa ni nudila nobenih ugodnosti, sploh ni ugotavljalo. Toženka je med postopkom zatrjevala tudi druge okoliščine v smeri nepoštenosti pogodbene klavzule iz določbe 1. odst. 24. člena ZVPot, ki določa merila za presojo nepoštenosti pogodbenih pogojev (t. im generalna klavzula), ki jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo. Prav v luči navedenih določb ZVPot bi se moralo sodišče prve stopnje opredeliti do postavljenega toženkinega ugovora o nepoštenosti pogodbenega določila, ki skladno z 2. odst. 23. člena tega zakona velja za ničnega.

10.Sodišče prve stopnje določb ZVPot ni uporabilo, zato je zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi toženke ugodilo, razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje v delu v prvi alineji I. točke izreka, kolikor se nanaša na plačilo vrednosti ugodnosti (in sicer za znesek 148,72 EUR (5) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 7. 2011 naprej do plačila) in posledično, skladno s 4. odst. 165. člena ZPP, odločitev glede povrnitve izvršilnih in pravdnih stroškov (v drugi alineji I. točke in v II. točki izreka) ter v tem obsegu vrača zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (458. člen ZPP). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi v primeru, da bi prvič ugotavljalo vsa relevantna dejstva, kršilo ustavno varovano pravico pravdnih strank do pritožbe (25. člen Ustave RS). Podrobnejši napotki za ponovno odločanje, glede na obrazloženo, niso potrebni.

11.V ostalem delu je sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP), saj zatrjevani niti uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani (2. odst. 350. člena ZPP).

12.Odločitev o pritožbenih stroških pravdnih strank se pridrži za končno odločbo (4. odst. 165. člena ZPP).

(1) Glej opombo 5. (2) op. sodišča: zapis 209,95 EUR v izpodbijani sodbi je 174,96 EUR (24 mesecev x 7,29 EUR, ki predstavlja popust na mesečno naročnino) z 20 % DDV;

(3) V skladu z določbo 92. člena OZ pazi na ničnost sodišče po uradni dolžnosti.

(4) ZVPot v 24. členu najprej določa štiri temeljne pogoje, pod katerimi se pogodbeni pogoji štejejo za nepoštene, in sicer: (1) če v škodo potrošnika povzročijo znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank ali (2) povzročijo, da je izpolnitev pogodbe neutemeljeno v škodo potrošnika ali (3) povzročijo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval ali (4) nasprotujejo načelu poštenja in vestnosti. V nadaljevanju pa 24. člen ZVPot določa, da je pogodbene pogoje treba razlagati v povezavi z drugimi pogoji v isti pogodbi ali v drugi pogodbi med istima strankama in ob upoštevanju narave blaga oziroma storitev ter vseh drugih okoliščin v zvezi s sklenitvijo pogodbe in primeroma navaja določbe, ki se štejejo za nepošten pogodbeni pogoj.

(5) ki predstavlja vrednost sorazmerne ugodnosti 140,00 EUR in od tega zneska kapitalizirane obresti od zapadlosti 15.11.2010 do vložitve predloga za izvršbo v znesku 8,72 EUR (od skupno vtoževanih nateklih obresti 10,41 EUR). Sodišče druge stopnje je, upoštevajoč ugotovitve sodišča prve stopnje (6. točka izpodbijane sodbe), da vtoževani znesek 177,89 EUR zajema natekle obresti od glavnice 167,48 EUR od zapadlosti 15.11.2010 do vložitve tožbe 26.7.2011, samo s pomočjo računalniškega programa za izračun obresti VS RS, ki je v uporabi pri sodišču, ugotovilo in razmejilo višino obresti, ki se nanašajo na t. im. pogodbeno kazen (priloga te sodbe; 358. člen ZPP) in na naročnino za mesec oktober (razlika 1,69 EUR).