Up-221/97

24.3.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe S. B. iz A., ki jo zastopa pooblaščenec D. G. iz Ž. na seji dne 24. marca 1998

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba zoper odločbo Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj št. 464 -09/96 - 34 z dne 10.7.1996 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v :

1.Pritožnica je po svojem pooblaščencu dne 8.7.1997 vložila ustavno pritožbo zoper odločbo, navedeno v izreku tega sklepa.

Navaja, da ji v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja B. iz Š. pri C. ni bil priznan položaj stranke. Uveljavlja kršitev ustavne pravice iz 33. člena Ustave ter predlaga, da Ustavno sodišče razveljavi prvo in drugo soglasje za lastninsko preoblikovanje podjetja B. iz Š. pri C. in zadevo vrne v ponovno odločanje Upravni enoti Šentjur, s tem da prizna pritožnici status stranke v celotnem postopku lastninjenja. Poudarja, da je kršitev očitna in da ji zaradi izvrševanja izpodbijane odločbe nastajajo nepopravljive posledice.

2.V dopolnitvi ustavne pritožbe z dne 4.3.1998 poblaščenec pritožnice navaja, da je zoper izpodbijano odločbo sprožil upravni spor s tožbo dne 12.8.1996.

3.Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/95 - v nadaljevanju: ZUstS) je ustavna pritožba praviloma dopustna šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva.

Izjemoma lahko Ustavno sodišče odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice (drugi odstavek 51. člena ZUstS). Izjemno obravnavanje ustavne pritožbe pred izčrpnjem izrednih pravnih sredstev po drugem odstavku 51. člena ZUstS je torej mogoče le, če sta (kumulativno) podana oba predpisana pogoja: da je zatrjevana kršitev očitna in da bi z izvršitvijo izpodbijanega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.

5.Iz ustavne pritožbe, izpodbijane odločbe in priloženega gradiva ne izhaja jasno in nedvoumno, da je bila kršena pritožničina ustavna pravica iz 22. člena Ustave, ker naj bi ji ne bil priznan položaj stranke v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja. Prav tako ni razvidna očitnost zatrjevane kršitve 33. člena Ustave, saj pritožnica z izpodbijano odločbo ni izgubila svojega denacionalizacijskega zahtevka za povrnitev premičnega premoženja nacionaliziranega premoženja. O tem zahtevku bo odločal upravni organ z denacionalizacijsko odločbo.

6.Ker ni podan že prvi pogoj, ki je potreben za izjemno obravnavanje ustavne pritožbe, je senat ustavno pritožbo zavrgel. Pritožnica bo imela možnost vložiti ustavno pritožbo zoper sodbo v upravnem sporu, če bo menila, da so ji bile z njo kršene njene ustavne pravice.

7.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podagi 2. alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Tone Jerovšek in člana mag. Matevž Krivic in dr. Lovro Šturm.

Sodnik

dr. Tone Jerovšek