Jedro

Prosilec mora v prošnji med drugim navesti tudi konkretne in jasne razloge, zaradi katerih želi vložiti pravno sredstvo, za katero uveljavlja brezplačno pravno pomoč. Zgolj s pavšalno navedbo, da želi zoper sodne odločbe vložiti pravno sredstvo, ker meni, da so odločitve sodišč, ki jih želi izpodbijati, napačne, prosilec zadeve ni opredelil do te mere, da bi organ za BPP lahko presodil razumnost zadeve oziroma verjetnost uspeha v zadevi, v zvezi s katero prosilec uveljavlja brezplačno pravno pomoč.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.S sklepom opr. št. Bpp 229/2025 z dne 3. 4. 2025 je 0rgan za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča na Ptuju (v nadaljevanju: organ za BPP) kot nepopolno zavrgel prošnjo prosilca (tožnika v tem upravnem sporu) za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

2.V obrazložitvi organ pojasnjuje, da je prosilec v prošnji, vloženi dne 24. 3. 2025, navedel, da brezplačno pravno pomoč potrebuje za pritožbo in tožbo, ki ju namerava zaradi kršitve človekovih pravic vložiti na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, in sicer zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 231/2024 z dne 23. 7. 2024 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. P 68/2021.

3.Zaradi nepopolnosti prošnje je organ za BPP prosilca z dopisom z dne 24. 3. 2025 pozval, naj v roku 5 dni vlogo dopolni tako, da predloži dokaze glede svojih navedb v prošnji oziroma vso dokumentacijo, s katero razpolaga, in pojasni oziroma navede razloge, zakaj želi vložiti tožbo oziroma pritožbo oziroma drugo izredno pravno sredstvo, in naj navede oziroma pojasni, zakaj želi začeti postopek pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Tožnik je bil ob tem poučen, da bo njegova vloga zavržena, če ne bo ravnal v skladu s pozivom.

4.Prosilec je prošnjo pravočasno dopolnil po svojem odvetniku A. A. s Ptuja, ki je v dopisu pojasnil, da je sodišče njegovo prošnjo razumelo napačno, saj je vlogo vložil na Ustavno sodišče Republike Slovenije, zadeva pa se obravnava pod opr. št. Up-129/25. Prošnja za brezplačno pravno pomoč se nanaša na sodbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 231/2024 z dne 23. 7. 2024 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. P 68/2021 z dne 2. 10. 2023. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je namreč vloženi predlog za dopustitev revizije zavrglo. Za vložitev nadaljnjih pravnih sredstev pa se je odločil, ker meni, da so odločitve sodišča nezakonite in nepravične in kršijo njegove ustavne in konvencijske pravice.

5.Po ugotovitvi organa za BPP prosilec vlogi, s katero je dopolnil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ni predložil nobene listine. Ker vloge ni dopolnil skladno s pozivom (ni predložil listin - kopij sodb) in tudi ni pojasnil, zakaj meni, da so odločitve sodišč nepravične in nezakonite, je organ za BPP njegovo prošnjo, v skladu z drugim odstavkom 67. člena v povezavi s prvim odstavkom 66. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), kot nepopolno zavrgel.

Tožbene navedbe

6.Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da se ne strinja z izpodbijanim sklepom, s katerim se mu brezplačna pravna pomoč za pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice ni odobrila. Pojasnjuje, da je na Okrajnem sodišču na Ptuju vložil odškodninsko tožbo zaradi duševnih bolečin, ki sta mu jih povzročila tožena B. B. in banka C., d.d., ... Pritožba, ki jo je vložil zoper odločitev tega sodišča, je bila s sklepom Višjega sodišča v Mariboru zavržena. Za vložitev pritožbe in tožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice pa se je odločil, ker je sodišče odločilo v prid toženima strankama.

Navedbe toženke

7.Toženka je sodišču posredovala upravni spis zadeve, odgovora na tožbo pa ni podala.

Sodna presoja

8.Tožba ni utemeljena.

9.Za odločitev v obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali je organ za BPP ravnal pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči po njeni dopolnitvi zavrgel kot nepopolno, sklicujoč se pri tem na določbe ZUP, ki urejajo postopanje upravnega organa z nerazumljivimi in nepopolnimi vlogami, in ki se v skladu z določbo drugega odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) uporabljajo tudi v postopku dodeljevanja brezplačne pravne pomoči.

10.Po prvem odstavku 66. člena ZUP mora biti vloga razumljiva in mora vsebovati vse z zakonom ali drugim predpisom določene sestavine, potrebne za obravnavo. Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. V skladu s prvim odstavkom 67. člena ZUP mora organ v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Če vlagatelj na poziv organa nepopolne ali nerazumljive vloge v postavljenem roku ne popravi, organ vlogo s sklepom, na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP, zavrže.

11.Obvezna vsebina prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči je predpisana v drugem odstavku 32. člena ZBPP, ki določa, da mora prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, poleg ostalih z zakonom predpisnih sestavin, vsebovati tudi podatke o zadevi, v zvezi s katero prosilec prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

12.V obravnavani zadevi je tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v polju obrazca, kamor se vpišejo podatki o zadevi) navedel, da želi brezplačno pravno pomoč za vložitev pritožbe in tožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice. Po pozivu organa za BPP, naj dopolni nepopolno prošnjo tako, da navede razloge, zakaj želi vložiti navedeno pravno sredstvo, in naj za svoje trditve predloži dokazila, je tožnik po svojem pooblaščencu v vlogi z dne 31. 3. 2025 pojasnil, da je organ napačno razumel njegovo vlogo, saj je za brezplačno pravno pomoč zaprosil za postopek, ki ga je sprožil pred Ustavnim sodiščem RS. Glede razloga za vložitev pravnega sredstva, v zvezi s katerim prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pa je tožnik navedel le, da je razlog za vložitev nadaljnih pravnih sredstev v njegovem prepričanju o nezakonitosti in nepravičnosti odločitev sodišča, ki kršijo njegove ustavne in konvencijske pravice. Zahtevanih dokazil tožnik prošnji po pozivu ni predložil.

13.Kljub njeni dopolnitvi je ostala prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne tudi po presoji sodišča nepopolna do te mere, da njena vsebinska obravnava ni bila mogoča, zaradi česar je organ za BPP ravnal pravilno, ko je prošnjo kot nepopolno na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP zavrgel.

14.Tožnik namreč prošnje kljub jasnemu pozivu organa za BPP (naj predloži dokazila in navede razloge, zakaj želi vložiti pravno sredstvo) ni dopolnil tako, da bi jo bilo moč obravnavati po vsebini in presoditi, ali je vložitev pravnega sredstva v zadevi, v kateri tožnik prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, po dejanski in pravni plati sploh smiselna oziroma, ali zadeva sploh ima verjetni izgled za uspeh.

15.Organ za BPP lahko brezplačno pravno pomoč dodeli le, če presodi, da prosilec poleg subjektivnega (finančnega) pogoja (13. člen ZBPP) izpolnjuje tudi vsebinski (objektivni) pogoj (24. člen ZBPP), ki se nanaša na okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec prosi za odobritev brezplačne pravne pomoči. V okviru navedenega pogoja mora organ za BPP med drugim presoditi razumnost zadeve oziroma možnost uspeha prosilca v zadevi ter pomen zadeve za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. V ta namen zakon prosilcu nalaga dolžnost, da v prošnji opredeli zadevo, v zvezi s katero prosi za brezplačno pravno pomoč. Navedeno pomeni, da mora prosilec v prošnji med drugim navesti tudi konkretne in jasne razloge, zaradi katerih želi vložiti pravno sredstvo, za katero uveljavlja brezplačno pravno pomoč. Zgolj s pavšalno navedbo, da želi zoper sodne odločbe vložiti pravno sredstvo, ker meni, da so odločitve sodišč, ki jih želi izpodbijati, napačne, prosilec zadeve ni opredelil do te mere, da bi organ za BPP lahko presodil razumnost zadeve oziroma verjetnost uspeha v zadevi, v zvezi s katero prosilec uveljavlja brezplačno pravno pomoč.

16.V obravnavani zadevi tožnik organu ni predložil nobenih dokazil, v prošnji in njeni dopolnitvi po odvetniku pa tudi ni pojasnil, zakaj meni, da so odločitve sodišč nezakonite in nepravične (kateri predpis naj bi bil kršen z odločitvijo ter zakaj), opredelil pa tudi ni ustavnih oziroma konvencijskih pravic, ki naj bi bile z odločitvami kršene in ni pojasnil, zakaj meni, da je v postopku prišlo do kršitev teh pravic. Na podlagi tako pomanjkljivo opredeljene zadeve brez predloženih dokazil, organ za BPP ne more presoditi, ali je prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči z vidika predpisanega vsebinskega kriterija (24. člen ZBPP) po vsebini utemeljena.

17.Ker torej tožnik svoje prošnje za brezplačno pravno pomoč ni dopolnil z zahtevanimi dokazili in ustreznimi pojasnili tako, kot mu je bilo naloženo s pozivom toženke z dne 24. 3. 2025, je po presoji sodišča odločitev organa za BPP, da prošnjo zavrže, pravilna in zakonita. Sodišče je zato tožbo zavrnilo, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa zakonit, izdani sklep pa je tudi pravilen in utemeljen na zakonu (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-1).

18.Ker je za odločitev ključno le pravno vprašanje, dejansko stanje, ki je relevantno za odločitev (to je, da tožnik prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni dopolnil z zahtevanimi dokazili), pa med strankama ni sporno, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. ZUS-1 o zadevi odločilo brez glavne obravnave.

Zveza: