Jedro

Sodišče je tožnika s pozivom opozorilo, da je tožba vložena prepozno, pri tem tožnik vse do izdaje tega sklepa ni podal trditvene podlage, ki bi to zanikala ali predložil nasprotnih dokazov. Pogoj za tožnikov uspeh je, da navede dejstva, ki substancirajo zahtevek, ter da trditve o teh dejstvih (če niso priznana, domnevana ali splošno znana) tudi dokaže (zahteva dokazanosti). Tožnik v tem upravnem sporu ni podal trditvene podlage, v čem je bila vročitev nenavadna, ali da vročitev drugostopenjskega akta ni bila opravljena 13. 3. 2024 ali da tožba ni bila vložena 17. 4. 2024, ali predložil nasprotnih dokazov.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1.Tožnik je naslovnemu sodišču posredoval tožbo zoper sklep Občine Polzela št. 110-9/2023-36 z dne 2. 2. 2024 (v nadaljevanju izpodbijan akt), s katerim je prvostopenjski organ sklenil, da tožnik ni bil izbran na položaju direktorja Občinske uprave Občine Polzela. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije pa je nato s sklepom št. 10051-35/2024-2 z dne 28. 2. 2024 (v nadaljevanju tudi drugostopenjski akt), njegovo pritožbo zoper izpodbijan sklep zavrnila.

2.Iz tožbe izhaja, da vlaga tožbo zoper vodenje postopka javnega natečaja za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta na položaju direktorja občinske uprave Polzela. Ker tožba ni bila v skladu z določbami 30. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), je sodišče tožnika z dopisom z dne 23. 5. 2024 pozvalo na odpravo pomanjkljivosti, in sicer, da pravilno navede izpodbijani akt, toženo stranko, razloži zakaj toži in postavi tožbeni predlog.

3.Tožnik je na poziv odgovoril z vlogo z dne 10. 6. 2024, v kateri je navedel, da izpodbija sklep o izbiri kandidata št. 110-9/2023-36 z dne 2. 2. 2024. Nadalje navaja, da naj bi župan sebe in A. A. imenoval v natečajno skupino. Sestava in število članov komisije nista skladna s Statutom Občine Polzela in ji nasprotuje. Nadalje se ne strinja s podelitvijo ocen za izbiro kandidata. Predlaga, da se javni razpis za direktorja ponovi, zamenja dosedanja komisija in imenuje nova. Dopolnitvi je priložil tudi izpodbijan akt.

4.Sodišče je tožbo poslalo v odgovor toženki, ki je sodišču skupaj z upravnim spisom posredovala tudi odgovor na tožbo št. 10050-3/2024/2 z dne 2. 7. 2024. V njem se primarno opredeljuje do vročitve sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije št. 10051-35/2024-2 z dne 28. 2. 2024 in navaja, da je bila tožba vložena po roku za dopolnitev, zato sodišču predlaga, da tožbo zavrže. Iz previdnosti in podredno, pa toženka meni, da je treba tožbo kot neutemeljeno zavrniti. Tožnik v tožbi naj ne bi podal navedb, kaj je bilo narobe z vodenjem postopka javnega natečaja. Toženka v nadaljevanju kratko pojasni potek izbirnega postopka, ki naj bi potekal v skladu z Merili izbirnega postopka in metodo izbire št. 110-9/2023-34 z dne 30. 1. 2024. Zaključi, da je bilo tožniku dodeljenih 58 točk, zato mu je bil izdan izpodbijani sklep. Toženka tako sodišču predlaga, da tožbo primarno zavrže, podredno, pa kot neutemeljeno zavrne. Ker vročitev drugostopenjskega akta ni bila nedvoumno izkazana je sodišče toženko pozvalo na dopolnitev upravnega spisa.

5.Sodišče je po prejemu upravnih spisov in njegove dopolnitve ugotovilo, da je tožba vložena prepozno.

6.Skladno z določbo prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Rok za tožbo je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati. To pomeni, da tožbe po poteku roka ni več mogoče vložiti in da zamuda roka narekuje zavrženje tožbe (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Sodišče je zavezano opraviti predhodni preizkus tožbe in s tem tudi preizkus njene pravočasnosti po uradni dolžnosti in paziti nanjo ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

7.Iz dokazil o vročitvi upravnega akta, ki se nahaja v predloženem upravnem spisu, izhaja, da je bil tožniku sklep drugostopenjskega organa, od katerega teče rok za vložitev tožbe, osebno vročen 13. 3. 2024. Iz pripete vročilnice je sicer razvidno, da je tožnik ob podpisu navedel datum "trinajsti četrti", vendar iz štampiljke Pošte Slovenije nedvomno izhaja, da je bila vročitev opravljena že mesec prej, tj. 13. 3. 2024, kar potrjuje tudi datum dopisa Občine Polzela toženi stranki, št. 110-9/2023-45 z dne 14. 3. 2024, v katerem je poslana fotokopija vročilnice pritožnika, kot dokazilo o prejemu drugostopenjskega akta. Naslednjega dne, torej 14. 3. 2024, je začel teči tridesetdnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel v petek, 12. 4. 2024.

8.Iz navedenega izhaja, da je bila tožba vložena po poteku zakonsko določenega (prekluzivnega) roka in je torej prepozna.

9.Sodišče je tožnika pred izdajo tega sklepa seznanilo s svojimi ugotovitvami, ki se nanašajo na presojo pravočasnosti tožbe in mu dalo možnost, da se glede ugotovljenih dejstev sodišča izjavi v roku 8 dni po prejemu tega poziva (poziv IV U 52/2024 z dne 16. 8. 2024). Ob tem ga je opozorilo, da bo v primeru, če v danem roku ne bo ničesar izjavil, sodišče na podlagi navedenih ugotovitev štelo, da je tožba vložena prepozno. Tožniku je bil poziv osebno vročen 5. 9. 2024.

10.Tožnik je na poziv odgovoril z vlogo z dne 16. 9. 2024, v kateri je navedel, da se ne strinja z ugotovitvami sodišča, da je tožba prepozna. Sodišče naj bi mu poslalo kopijo ovojnice z dne 17. 4. 2024, ni pa mu bila poslana vročilnica z dne 11. 3. 2024. Prav tako v pozivu za odpravo pomanjkljivosti tožbe ni bila zaznana prepozna oddaja tožbe. Navaja še, da naj bi bil način vročanja drugostopenjskega sklepa preko Občine Polzela nenavaden. Omenjeni sklep je priložil. Nadalje je v postopku poslal še vlogo z dne 5. 12. 2024 in po vročitvi odgovora na tožbo tožene stranke še vlogo z dne 24. 1. 2025. V zadnji vlogi tožnik navaja, da je prejel dopis sodišča z dne 20. 1. 2025 skupaj z dokumentacijo, ki je vezana na izpodbijani sklep, kar pa ne predstavlja odgovora na njegov poziv z dne 6. 9. 2024. Tožnik naproša, da se predmetna zadeva korespondenčno preuči, še posebej s strani vročanja uradnega dokumenta s strani sodišča in se mu poda utemeljitev kot tožniku. V primeru, da sodišče meni, da ni pristojno, naj zadevo odstopi pristojnim v reševanje. Nadalje sodišče naproša, da preveri, kako lahko pristojna izbrana oseba na razpisu opravlja dolžnost brez predpisanih pogojev, saj po razpoložljivih podatkih še vedno nima opravljenega izpita iz Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) kot naj bi velevala obstoječa zakonodaja, za opravljanje te uradniške dolžnosti. S tem tožnik utemeljuje svojo dilemo glede ocenjevalnega lista za izbiro kandidata za opravljanje te uradniške službe.

11.Sodišče ugotavlja, da je z datuma sprejemne štampiljke na tožbi in s poštne nalepke na ovojnici, v kateri je bila poslana tožba, razvidno, da je tožnik tožbo vložil 17. 4. 2024 (kopija ovojnice je bila tožniku poslana skupaj s pozivom sodišča z dne 16. 8. 2024), saj jo je tega dne poslal sodišču s priporočeno poštno pošiljko. Iz navedenega izhaja, da je bila tožba vložena po poteku zakonsko določenega (prekluzivnega) roka in je torej prepozna. Sodišče je zato na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo s sklepom kot prepozno zavrglo.

12.Sodišče nadalje na ugovor tožnika, da mu ni bila poslana kopija vročilnice iz katere je razviden datum in podpis osebnega vročanja, odgovarja, da je tožnika s svojimi ugotovitvami, tj. da mu je bil sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije št. 10051-35/2024-2 z dne 28. 2. 2024, s katerim je bil postopek za njega končan, osebno vročen 13. 3. 2024, seznanilo v pozivu z dne 16. 8. 2024. Poziv je bil tožniku osebno vročen 5. 9. 2024. V njem mu je sodišče tudi pojasnilo, da je začel teči rok za vložitev tožbe 14. 3. 2024 in se iztekel v petek, 12. 4. 2024. V pozivu z dne 16. 8. 2024 je bila priložena tudi kopija ovojnice, s katero je bila poslana tožba na naslovno sodišče in ne pritožba z dne 17. 4. 2024, kot to zmotno navaja tožnik. Tako ugotovljenim dejstvom tj. kdaj mu je bila vročena drugostopenjska odločba in datumu vložitve tožbe v tem upravnem sporu pa tožnik tudi ni izrecno oporekal, ampak zgolj pavšalno navedel, da se ne strinja z ugotovitvami sodišča. Kopijo vročilnice, s katerim je bil tožniku vročen drugostopenjski akt, pa je sodišče tožniku vročalo skupaj z odgovorom na tožbo s pozivom z dne 10. 1. 2025. Poziv je bil tožniku osebno vročen 20. 1. 2025. S tem je sodišče še dodatno odgovorilo tožniku na njegov poziv z dne 16. 9. 2024, čeprav so bile ugotovitve sodišča glede vročanja pojasnjene že v pozivu z dne 16. 8. 2024.

13.Sodišče v tej zvezi ugotavlja, da je iz tožnikovih navedb, ko ga je sodišče pozvalo k izjasnitvi o prepozno vloženi tožbi, izhaja, da je bil način vročanja drugostopenjskega sklepa Občine Polzela nenavaden. Sodišče tožniku pojasnjuje, da mora s tožbo navesti vsa dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotne stranke (212. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Pogoj za tožnikov uspeh je, da navede dejstva, ki substancirajo zahtevek, ter da trditve o teh dejstvih (če niso priznana, domnevana ali splošno znana) tudi dokaže (zahteva dokazanosti). Tožnik v tem upravnem sporu tako ni podal trditvene podlage, v čem je bila vročitev nenavadna, ali da vročitev drugostopenjskega akta ni bila opravljena 13. 3. 2024 ali da tožba ni bila vložena 17. 4. 2024, ali predložil nasprotnih dokazov. Neprerekana dejstva, pa se skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 štejejo za priznana.

14.Sodišče tožniku še pojasnjuje, da ga je s pozivom za odpravo pomanjkljivosti z dne 23. 5. 2024 seznanilo, da njegova tožba ni formalno popolna, saj ne vsebuje vseh sestavin po določbi 30. člena ZUS-1. Šele, ko je tožba formalno popolna, jo sodišče vroča v odgovor nasprotni strani (tako prvi odstavek 38. člena ZUS-1). Toženka mora nato sodišču skladno s tretjim odstavkom 38. člena ZUS-1 poslati upravni spis. Šele z vpogledom v upravni spis se je sodišče lahko prepričalo o datumu vročitve drugostopenjskega akta, ki ga je prejelo skupaj z odgovorom na tožbo z dne 12. 7. 2024. O svojih ugotovitvah glede (ne)pravočasnosti tožbe, je s pozivom z dne 16. 8. 2024 tudi obvestilo tožnika in ne že prej v pozivu z dne 23. 5. 2024, ko se je šele odpravljala pomanjkljivost tožbe. Tako ni pritrditi tožniku, da ga sodišče o svojih ugotovitvah tekom tega upravnega spora ni obveščalo.

15.Tožnik v vlogi z dne 24. 1. 2025 še navaja, da naj se predmetna zadeva s strani vročanja uradnega dokumenta preuči, pri tem ne navede kateri dokument naj mu ne bi bil vročen pravilno ali navedel drug datum vročitve, zato se sodišče do tega ne more opredeliti. Dopisi, ki jih je sodišče pošiljalo tožniku, so mu bili vsi osebno vročeni (vročitve so izkazane z vročilnico), prav tako je na vsak dopis tožnik tudi odgovoril. Sodišče tožniku ponovno pojasnjuje, da je trditveno in dokazno breme v postopku pred sodiščem na strani tožnika (tako 212. člen v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Ni naloga sodišča, da namesto tožnika oblikuje tožbeni zahtevek in zanj pravočasno poda trditveno in dokazno podlago. Načelo pomoči prava nevešči stranki se nanaša le na procesne pravice in ne na pravice materialnega prava.

Sodišče je tožnika že v pozivu z dne 16. 8. 2024 opozorilo, da je tožba vložena prepozno, pri tem tožnik vse do izdaje tega sklepa ni podal trditvene podlage, ki bi to zanikala ali predložil nasprotnih dokazov.

16.Nadalje sodišče odgovarja na ugovor, da naj se zadeva v primeru nepristojnosti odstopi pristojnemu organu. Pravice neizbranega kandidata so določene v 65. členu Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU). Skladno s petim odstavkom istega člena, je po odločitvi Komisije za pritožbe pri Vladi Republike Slovenije dovoljen upravni spor. Pristojnost Upravnega sodišča je tako podana.

17.Ker je sodišče tožbo zavrglo iz procesnih razlogov in posledično ni presojalo utemeljenosti tožbe, se do tožbenih navedb ni opredeljevalo in je tudi odločilo brez izvedbe glavne obravnave.

18.Sodišče o stroških postopka ni odločalo, saj jih tožnik ni priglasil.

-------------------------------

1VSL sodba I Cp 4085/2010 z dne 16. 2. 2011.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 36, 36/1, 36/1-2

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 212, 214

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.