Jedro

Vzročna povezanost škodljivega dejstva s škodo bi se predpostavljala le, če bi škoda nastala zaradi nevarne dejavnosti.

Izrek

1. Revizija se zavrže v delu, ki se nanaša na plačilo zneska 4,94 EUR (prej 1.183,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.9.1998 dalje do plačila in zneska 41,34 EUR (prej 9.906,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.9.1998 dalje do plačila.

2. V preostalem delu se reviziji ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje v ugodilnem delu razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavezalo toženko, da plača tožniku odškodnino v znesku 1.291.089 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.280.000 SIT od 28.1.2003 dalje do plačila, od zneska 1.183 SIT od 15.9.1998 doplačila in od zneska 9.906 SIT od 7.9.1998 doplačila. V preostalem delu je zavrnilo tožbeni zahtevek. Denarno zadoščenje v znesku 1.280.000 SIT je bilo odmerjeno ob upoštevanju tožnikovega 20 % prispevka k nastanku škode.

2.Pritožbeno sodišče je v zvezi s pritožbama obeh pravdnih strank delno ugodilo le tožnikovi pritožbi in spremenilo prvostopenjsko sodbo tako, da je naložilo toženki plačilo denarnega zadoščenja v znesku 1.600.000 SIT. Višji znesek prisojene odškodnine je posledica stališča pritožbenega sodišča, da tožnik ni prispeval k nastanku škode in je tako toženka v celoti odgovorna zanjo.

3.Toženka je vložila revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi razloga zmotne uporabe materialnega prava. Stališče revidentke je, da je tožnik sam "odgovoren" za škodni dogodek, saj je bil seznanjen s tem, da se s tovornjaka ne skače. Nobenega pravnega razloga ni, da bi tožnika posebej opozorili, kako se pravilno sestopi z višine 80 do 100 centimetrov. Povprečnemu človeku je jasno, da mora biti pri sestopu pazljiv in poskrbeti za svojo varnost. Sodišče ni ugotovilo, kako je tožnik sploh sestopil s tovornjaka. Tožnik je v zvezi s tem zelo nelogično odgovarjal. Ni jasno kam je najprej z eno nogo stopil, da mu je potem z drugo zdrsnilo. Povedal je tudi, da je ali skočil ali pa se prijel za drog in nato stopil, pri tem pa nikoli ni znal opisati kako je sestopil prav ob škodnem dogodku. Toženka je prepričana, da je skočil tudi takrat in sam povzročil škodo.

4.Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ta pa na revizijo ni odgovoril. 5.Revizija ni dovoljena v delu, ki se nanaša na prisojeno odškodnino za premoženjsko škodo, v preostalem delu pa je revizija utemeljena.

O nedovoljenosti revizije:

6.Odškodninska zahtevka v zvezi s premoženjsko in nepremoženjsko škodo imata različno podlago in je zato treba za vsakega posebej ugotoviti ali je revizija dovoljena glede na revizijski prag 4.112,93 EUR (prej 1.000.000 SIT)(1). Prisojeni znesek odškodnine za premoženjsko škodo (vsota zneskov 4,94 EUR in 41,34 EUR) ne presega predpisane vrednosti, zato revizija v navedenem delu ni dovoljena in jo je zato revizijsko sodišče zavrglo(2).

O utemeljenosti revizije:

7.V zvezi s samo naravo odgovornosti delodajalca se je pritožbeno sodišče načeloma pravilno opredelilo, da ne more biti podana njegova objektivna odgovornost, ker razkladanje manjših paketov z njegovega tovornega vozila oziroma sestopanje s tovornjaka ne predstavljata nevarnih dejavnosti(3).

8.Bistvo odškodninskega prava je opredelitev rizika nastale škode, pri čemer je od uporabe materialnega prava odvisen odgovor ali je konkretna škoda podlaga za nastanek odškodninske odgovornosti(4). Vzročna povezanost škodljivega dejstva s škodo bi se predpostavljala le, če bi škoda nastala zaradi nevarne dejavnosti(5), v konkretnem primeru pa je vzročna zveza (kot nujen element zatrjevane odškodninske obveznosti) predmet dokazovanja. S tem v zvezi pa za ugotovitev ali je bila tožnikova poškodba posledica opustitve varnostnih ukrepov toženke, ne zadošča zgolj ugotovitev abstraktnih možnosti sestopa s tovornjaka, temveč je nujna konkretizacija tistega tožnikovega ravnanja, ki naj bi v povezavi z zatrjevanimi opustitvami toženke, imelo za posledico nedopustno škodo. Ali povedano drugače: sodišče bi se moralo konkretno opredeliti glede tega, kako je tožnik sestopil s tovornjaka, zato da bi nato lahko ugotovilo ali se je poškodoval zaradi zatrjevane opustitve dolžnega ravnanja toženke.

9.Sodišče prve stopnje ni ugotovilo kako je tožnik prišel s tovornjaka, pritožbeno sodišče pa je zaradi napačnega materialnopravnega pristopa upoštevalo zgolj abstraktne možnosti sestopa. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bilo torej dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in je zato revizijsko sodišče reviziji ugodilo v dovoljenem delu in razveljavilo sodbi sodišč druge in prve stopnje(6). Odločitev o revizijskih stroških je pridržana za končno odločbo(7).

Op. št. (1): Določbe drugega odstavka 367. člena v zvezi s drugim odstavkom 41. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Op. št. (2): 377. člen ZPP.Op. št. (3): Primerjaj določbe 173. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. Op. št. (4): Primerjaj D. Jadek Pensa, Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Prva knjiga, stran 665. Op. št. (5): Primerjaj določbe 173. člena ZOR.Op. št. (6): Drugi odstavek 380. člena ZPP.Op. št. (7): Tretji in četrti odstavek 165. člena ZPP.