Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je bila med strankama sklenjena pogodba o poslovnem sodelovanju in tožeča stranka svoj zahtevek utemeljuje na tej pogodbi, je potrebno sporno razmerje med strankama opredeliti kot spor iz premoženjskih razmerij fizičnih in pravnih oseb v smislu določb 1. člena ZPP.
Za odločanje v zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
Tožeča stranka je v tožbi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani uveljavljala plačilo zneska 14.071,11 EUR iz naslova preveč plačanih mesečnih zneskov za opravljeno delo in iz naslova povrnitve škode zaradi nenadne prekinitve pogodbe o poslovnem sodelovanju in prenehanja opravljanja dela oziroma osebne storitve po pogodbi. Pri tem iz tožbenih navedb izhaja, da sta bili stranki v sporu v dvojnem pogodbenem razmerju. Najprej je bila dne 1.7.1997 med njima sklenjena pogodba o poslovnem sodelovanju, s tem da sta bila v pogodbi kot izvajalec storitev manuelne medicine in akupunkture navedena Center za E. iz Moskve in toženec. Kasneje pa je bilo med strankama v sporu sklenjenih več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas (glede na trajanje toženčevih delovnih dovoljenj), nazadnje z veljavnostjo do 9.10.2000, ne da bi pogodba o poslovnem sodelovanju prenehala. Na podlagi obeh pogodb naj bi za tožečo stranko storitve manuelne medicine in akupunkture opravljal toženec s svojim osebnim delom. Tožeča stranka kot podlago v svojemu zahtevku navaja kršitev pogodbe o poslovnem sodelovanju, časovno pa se zahtevek nanaša na obdobje, ko je bila med strankama sklenjena tudi pogodba o zaposlitvi.
Glede na opisano kompetenčno dejansko stanje, ki izhaja iz tožbe in listin v spisu, se je Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom I P 1311/2001-66 dne 11.6.2007 v zadevi izreklo za stvarno nepristojno, s takšno odločitvijo pa je v pritožbenem postopku soglašalo tudi Višje sodišče v Ljubljani (sklep I Cp 4333/2007 z dne 6.2.2008). Ugotavlja, da sta stranki prvotno pogodbo o poslovnem sodelovanju nadgradili s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da tožeča stranka toži na izpolnitev obveznosti toženca po pogodbi o delu. Nenazadnje pa je tudi pogodba o poslovnem sodelovanju z dne 1.7.1997 glede na njeno vsebino bližja sestavinam pogodbe o zaposlitvi, ki so opredeljene v 29. členu ZDR. Zato je višje sodišče soglašalo, da gre za individualni delovni spor v smislu določb 5. člena ZDSS-1. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, ki mu je bila zadeva odstopljena v reševanje, pristojnosti ni sprejelo in je zato predlagalo odločitev v sporu o pristojnosti na podlagi prvega odstavka 24. člena in 25. člena ZPP. Menilo je, da gre za spor glede neupravičene pridobitve in odškodninske odgovornosti oziroma odgovornosti na podlagi Zakona o varstvu konkurence, za katerega je podana stvarna pristojnost sodišča splošne pristojnosti. Ni odločilno, da je bila med strankama poleg pogodbe o poslovnem sodelovanju (ki je bila v prvi vrsti sklenjena med dvema pravnima osebama) sklenjena tudi pogodba o zaposlitvi.
Za odločanje v zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
Tožbeni zahtevek se nanaša na razmerja med pravdnima strankama v času pred uveljavitvijo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – Ur. l. RS, št. 42/02 in 103/07), ki je v drugem odstavku 11. člena določil prepoved opravljanja dela na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo zakonski elementi delovnega razmerja. Višje sodišče v Ljubljani se v obrazložitvi svojega sklepa zato neutemeljeno sklicuje na določbe 29. člena tega zakona.
Ker je bila v spornem obdobju med strankama sklenjena pogodba o poslovnem sodelovanju in tožeča stranka svoj zahtevek utemeljuje na tej pogodbi, je potrebno med strankama sporno razmerje opredeliti kot spor iz premoženjskih razmerij fizičnih in pravnih oseb v smislu določb 1. člena ZPP. Za tovrstne spore je v ZPP določena stvarna pristojnost sodišč splošne pristojnosti. Upoštevaje tudi vrednost predmeta spora je na podlagi prvega odstavka 32. člena ZPP podana stvarna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani, pri katerem je bila tožba vložena.
Glede na navedeno je sodišče sklenilo kakor je navedeno v izreku.