Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so podani pogoji za prisilno zadržanje v UPK. Udeleženec je s svojim ravnanjem ogrožal svoje življenje in huje ogrožal svoje zdravje in zdravje drugih, takšno ogrožanje pa je posledica hude duševne bolezni, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Podana sta torej prva dva pogoja po prvem odstavku 39. člena ZDZdr. Pravilno je tudi zaključilo, da milejše oblike zdravljenja v tem trenutku niso zadostne, torej je podan tudi tretji pogoj po 39. členu ZDZdr.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Po prejemu obvestila Univerzitetne psihiatrične klinike ... (UPK) dne 30. 10. 2023 (list. št. 1) je sodišče prve stopnje zoper udeleženca s sklepom uvedlo postopek sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru, postavilo izvedenko psihiatrične stroke in udeležencu določilo obvezno zastopanje po odvetniku (list. št. 2). Z izpodbijanim sklepom je udeležencu omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov (I. točka izreka) in ga zadržalo na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom UPK najdalj do 30. 11. 2023 (II. točka izreka).

2. Udeleženec v pravočasni in laično podani pritožbi navaja, da sklep izpodbija v celoti. Čas pridržanja je predolg. V sklepu so navedene neresnice. Prosi za ponovno obravnavo in premestitev v odprti oddelek oziroma odpust. Odločno zavrača namestitev v zavod.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je udeleženec pritožbo vložil zoper sklep v celoti, torej tudi zoper I. točko izreka glede omejitve pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov. Sodišče prve stopnje je v 4. točki obrazložilo, da je udeležencu omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov, ker bi zaradi nerazumevanja situacije lahko nastale škodljive posledice za zdravje udeleženca in zaupnost v skladu z drugim odstavkom 64. člena ZDZdr.1 Ker navedena ugotovitev v pritožbi ni izpodbijana, je pritožbeno sodišče ta del sklepa (I. točka izreka) potrdilo brez nadaljnje obrazložitve.

5. Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je skladno s prvim odstavkom 39. člena ZDZdr dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, (3) in če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. V 53. členu ZDZdr je določeno, da je oseba lahko sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve.

6. Kot izhaja iz podatkov sodnega spisa in je ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, je bil 40-letni udeleženec tokrat že 24-ič sprejet na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico zaradi akutnega poslabšanja hude psihične bolezni iz shizofrenskega kroga, to je rezidualne shizofrenije in atipičnega avtizma. Bolezenska simptomatika je pri njem, tudi zaradi stalnega opuščanja jemanja zdravil v domačem okolju, izražena že do take mere, da je hudo motena njegova presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, do svojega stanja pa je popolnoma nekritičen. Pod vplivom bolezenskih simptomov je bil v UPK pripeljan v spremstvu reševalcev in policije. Pred sprejemom je hodil po ulici, pljuval na starejšo gospo, ki je pred njim pobegnila, nato se je v bližnji cerkvi zaklenil v zakristijo, patru ni želel odpreti vrat, tako, da je bila potrebna intervencija gasilcev. Ob prihodu reševalcev in policije je bil agitiran, glasno je vpil, da ga bodo zastrupili in ubili. Ob sprejemu je bil agitiran in psihotičen, v sprejemnem zapisniku je navedeno, da je ogrožal svoje zdravje in zdravje drugih. Ob zaslišanju na naroku je bil vznemirjen, vidno psihotičen, zanikal je zaplete pred in ob sprejemu, navajal je, da zdravil ne potrebuje.

7. Na podlagi zgoraj navedenega dejanskega stanja, ki je podprto z izvedenskimi ugotovitvami in listinami v sodnem spisu, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so podani pogoji za prisilno zadržanje v UPK. Udeleženec je s svojim ravnanjem ogrožal svoje življenje in huje ogrožal svoje zdravje in zdravje drugih, takšno ogrožanje pa je posledica hude duševne bolezni, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Podana sta torej prva dva pogoja po prvem odstavku 39. člena ZDZdr. Sodišče prve stopnje je odredilo zadržanje za en mesec, kolikor je po mnenju izvedenke potrebno, da bo zaradi ponovne uvedbe zdravil akutna psihotična simptomatika izzvenela in da se bo dosegla vsaj delna kritičnost do bolezni, saj je ta trenutek udeleženec popolnoma nekritičen do svoje bolezni. Na podlagi izvedenkinih ugotovitev je pravilno zaključilo, da milejše oblike zdravljenja v tem trenutku niso zadostne, torej je podan tudi tretji pogoj po 39. členu ZDZdr. Sodišče prve stopnje je popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

8. Udeleženec v pritožbi ugotovitev sodišča niti ne izpodbija oziroma jih izpodbija zgolj pavšalno in nedoločno z navedbo, da so v sklepu navedene neresnice. Ker ugotovitve sodišča podpirajo listine v sodnem spisu, izpovedba izvedenke in tudi izpovedba udeleženca ob zaslišanju, je pritožbena navedba v smeri nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, poleg tega, da je pavšalna, tudi neutemeljena. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da milejše oblike zdravljenja ta trenutek ne pridejo v poštev, tudi preostale pritožbene navedbe, da je čas pridržanja predolg ter da naj se opravi nova obravnava in premestitev udeleženca na odprti oddelek, niso utemeljene.

9. Ker pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP2 v zvezi z 42. členom ZNP-13 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr zavrnilo. Odločeno je le o pritožbi udeleženca. Učinek pravnomočnosti bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo drugih udeležencev, ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o njihovih pritožbah.

1 Zakon o duševnem zdravju, Uradni list RS, št. 77/2008. 2 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 3 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019.