Jedro

Disciplinski postopek ni kazenski postopek, temveč je samostojen postopek kaznovalne narave, zato je neutemeljeno pritožnikovo sklicevanje na postopkovno kršitev, storjeno v disciplinskem postopku zaradi neupoštevanja temeljnih načel Zakona o kazenskem postopku.

Izrek

I.Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni v točki II izreka, tako da se znesek pravdnih stroškov 1.380,76 EUR nadomesti z zneskom 1.118,90 EUR.

II.Nadaljnja pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani zavrnilni odločitvi pod točko I izreka in v še izpodbijani a nespremenjeni odločitvi pod točko II izreka.

III.Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti 279,99 EUR pritožbenih stroškov.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je pod točko I izreka sodbe v celoti zavrnilo zahtevek tožeče stranke na odpravo sklepa disciplinskega sodišča RD1 ... št. 01/2021 z dne 7. 6. 2021 in sklepa Upravnega odbora RD ... z dne 6. 9. 2021 ter na zahtevano povrnitev stroškov. Pod točko II izreka ji je naložilo povrnitev stroškov toženi stranki v znesku 1.380,76 EUR.

2.Zoper sodbo se pravočasno pritožuje tožeča stranka po pooblaščencu (v nadaljevanju tudi tožnik, pritožnik). Sodbo izpodbija v celoti, iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku člena 338 Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oz. podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje, vse s stroškovno posledico.

Pritožba kot zmotno izpodbija dokazno oceno, ker prvostopenjsko sodišče ni pravilno ocenilo vseh izvedenih dokazov in ni ustrezno upoštevalo vseh navedb tožeče stranke in njenih procesnih dejanj; dokazni postopek je namreč pokazal, da postopek nadzora in kasnejši disciplinski postopek nista bila vodena v skladu z določbami zakona, podzakonskim aktom ter v skladu s Statutom in Pravilnikom o disciplinskem postopku Ribiške družine ...

Dne 2. 3. 2021 nad tožnikom, ki je zanikal, da bi tega dne sploh lovil, ni bil izveden nikakršen postopek nadzora, zato ni mogel biti narejen poseben zapisnik o domnevno storjenem prekršku. Toženka skuša tega izkazovati z izjavama prič A. A. in B. B. oziroma njunim zaslišanjem, vendar sta priči na podlagi vnaprej jima pripravljenih identičnih pisnih izjav tudi izpovedovali povsem skladno, kar, tudi glede na oddaljenost dogodka, kaže na njuno neverodostojnost in skonstruiranost dogodka. Glede dogodka dne 12. 3. 2021 je bil opravljeni nadzor po ribiškem čuvaju C. C. nepravilen. Ta tožnika ni fotografiral ali posnel niti mu ni zasegel domnevno nepravilno izpolnjene ribolovne dovolilnice niti (nedovoljene) ribiške opreme in kostnih črvov, prav tako pa ni izdelal zapisnika, kar bi skladno z 62. členom Zakona o sladkovodnem ribolovništvu lahko in moral storiti glede na očitke o hudih kršitvah.

Disciplinski postopek bi moral biti izveden v skladu z določbami Pravilnika o disciplinskem postopku ter osnovnimi oz. temeljnimi načeli Zakona o kazenskem postopku, česar tožena stranka ni spoštovala, ravnala je arbitrarno in v nasprotju z lastnimi pravili in z načelom materialne resnice, ki je eno od temeljnih načel tako v disciplinskem postopku kot po Zakonu o pravdnem postopku (7. člen). Toženka ni ugotovila odločilnih dejstev in ni zbrala objektivnih dokazov o očitanih kršitvah. Vsa dejstva, ki bremenijo ribiča v disciplinskem postopku, morajo biti z gotovostjo ugotovljena in dokazana, sicer se šteje, da ne obstajajo (načelo in dubio pro reo). Dokazni postopek s standardom prepričanja ni pokazal, da naj bi bil tožnikov prvi ribolovni dan v sezoni dne 2. 3. 2021, niti da je ta na nedovoljen način dne 12. 3. 2021 ujel več rib od dovoljenih, zato je sodišče neutemeljeno zaključilo, da naj bi bila očitana kršitev ribolovništva tožniku dokazana. Sklep disciplinskega sodišča z dne 7. 6. 2021 v izreku ne vsebuje kršitve zakonske oziroma podzakonske določbe, čeprav gre za po 25. členu Pravilnika o disciplinskem postopku obvezno sestavino izreka sklepa, s čimer je bila tožniku kršena pravica do učinkovite obrambe v disciplinskem postopku. Ta je bila kršena tudi, ker toženka v predhodnem postopku ni napravila niti enega zapisnika o opravljeni kontroli in ni pridobila niti enega objektivnega dokaza, tožnika je želela pod pretnjo neutemeljenega disciplinskega postopka pripraviti, da iz ribiške družine izstopi; zaslišane priče so vidni člani oz. funkcionarji, ki so pričali v skladu z interesi ribiške družine. S tem, ko sta bili na disciplinski obravnadi dne 3. 6. 2021 izjavi prič B. B. in A. A. (na izpovedbi katerih sloni temeljni očitek kršitev) zgolj prebrani, je bilo kršeno načelo neposrednosti, posledično tudi načelo kontradiktornosti, ker tožnik ni imel možnosti, da bi postavljal vprašanja pričam. Pridobljenih dokazov z vidika načela neposrednosti disciplinsko sodišče niti ni presojalo, dokazna ocena glede pravno odločilnih dejstev pa ne dosega zahtevanega standarda, kar vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanih sklepov. Poleg tega je tožnik (oziroma njegov pooblaščenec) prava neuka stranka in o svojih procesnih pravicah tekom disciplinskega postopka ni bil poučen, zato mu pasivnosti pri uveljavljanju pravic, za katere ni mogel vedeti, da jih ima, ni mogoče kar kategorično šteti v njegovo škodo. Tožnik o svoji pravicah in možnostih ni bil pravilno poučen in so ga doletele nesorazmerne posledice, ki so posledica nepravilnega postopanja disciplinskega sodišča. Izpodbija tudi stroškovno odločitev.

3.V odgovoru na pritožbo tožena stranka, ki vsebinsko odgovarja na pritožbene navedbe, predlaga, da se pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi prvostopno sodbo. Priglaša pritožbene stroške.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje preizkusi odločbo sodišča prve stopnje v delu, ki se s pritožbo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP (v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava.

6.Pritožnik v okviru sodnega varstva kot član RD ..., katere organa sta sprejela odločitvi, katerih nezakonitost in nepravilnost uveljavlja, zahteva odpravo sklepa disciplinskega sodišča št. 01/2021 z dne 7. 6. 2021 in sklepa pritožbenega organa - Upravnega odbora z dne 6. 9. 2021, na podlagi katerih je bil spoznan za krivega storitve disciplinskih kršitev izvajanja ribolova v nasprotju z veljavnimi predpisi, in sicer: (-) s tem, da je dne 2. 3. 2021 ob 12.30 uri v revirju ... lovil ribe brez veljavne ribolovne dovolilnice, in (-) s tem, da je dne 12. 3. 2021 ob 15.30 uri v istem revirju lovil ribe na nedovoljen način, da ni zaključil z ribolovom, čeprav je že uplenil dovoljeno količino rib in da ni vpisal uplenjenih rib v ribolovno dovolilnico. Izrečena mu je bila disciplinska kazen prepovedi ribolova za dobo treh let od pravnomočnosti sklepa disciplinskega sodišča.

7.Pretežni del pritožbenih navedb predstavlja nestrinjanje z dokazno oceno prvostopnega sodišča o tem, da sta bili disciplinski odločitvi sprejeti zakonito, v predpisanem postopku in na predpisan način, kot to za disciplinski postopek določata Statut in Pravilnik toženke, v okviru katerega sodišče tudi ni ugotovilo, da bi bilo dejansko stanje ugotovljeno napačno niti ni ugotovilo kršitev materialnih predpisov s strani disciplinskih organov toženke. Če pritožba z navedbo, da sodišče pri podaji končne dokazne ocene ni ustrezno upoštevalo vseh njenih navedb in procesnih dejanj, meri na uveljavljanje postopkovne kršitve, slednje ne opredeli; tudi če bi jo bilo razumeti kot vsebinsko uveljavljanje kršitve iz prvega odstavka 339. člena ali iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, nanjo pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti,2 zato mora biti v pritožbi določno konkretizirana, da jo lahko pritožbeno sodišče vsebinsko presoja. Temu bremenu pritožnik, ob tem, ko izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih ne bi bila zmožna preizkusa, temveč je nasprotno sistematična, z jasnimi in medsebojno skladnimi razlogi, ni zadostil.

8.Pritožba s ponavljanjem navedb, podanih med postopkom na prvi stopnji, in sicer da tožnik dne 2. 3. 2021 ni lovil in da sploh ni bil izveden noben postopek nadzora, identični in vnaprej pripravljeni izjavi A. A. in B. B. pa kažeta na skonstruiran dogodek, kot tudi nadaljnjih, da je bil nadzor dne 12. 3. 2021 nepravilen in neskladen z Zakonom o sladkovodnem ribištvu, v skladu s katerim bi ribiški čuvaj C. C. tožnika moral fotografirati/posneti, mu zaseči zatrjevano nepravilno izpolnjeno ribolovno dovolilnico, opremo in kostne črve, česar ni storil, kot tudi ni izpolnil zapisnika, ne more izpodbiti natančne in celostne dokazne ocene o tožnikovih kršitvah pri izvajanju ribolova v nasprotju z veljavnimi predpisi v revirju ... na oba omenjena datuma. Tega ji ne uspe niti z lastno oceno o nepravilnostih v disciplinskem postopku, ki predstavljajo pritožnikovo lastno vrednotenje posameznih izvedenih dokazov. Pritožba tako ne more omajati prepričljive dokazne ocene, ki temelji na ugotovitvah, ob v točki 12 obrazložitve izpodbijane sodbe zajetih nespornih dejstvih, vsebovanih v točkah 16 do 17 obrazložitve, na katerih temelji dejanski zaključek o ribolovu tožnika na dan 2. 3. 2021 brez veljavnega ribolovnega dovoljenja, glede na vpis prvega datuma šele 12. 3. 2021, četudi 2. 3. 2021 nad njim neposreden nadzor ni bil izveden. Obrazložitev dokazne ocene o pridobitvi informacij ob čuvajevi prijavi je celostna in konsistentna, kot tudi preostala, oprta na metodološki pristop iz 8. člena ZPP. Pritožnik neverodostojnosti prič A. A. in B. B., ki sta ga tega dne videla loviti, z v pritožbi izpostavljeno preveliko skladnostjo v njunih pisnih izjavah in izpovedbah kot prič v pravdnem postopku, ob vsebini njune izpovedi in izpovedi priče C. C. (tudi o nevpisanem datumu v dovolilnici), ne uspe vzbuditi. Pritožba ponovljene trditve o nepravilnem nadzoru dne 12. 3. 2021 tudi ne more uspešno temeljiti na sklicevanju izostalih dejanj med samim nadzorom, glede na to, da Zakon o sladkovodnem ribištvu v 62. členu, ko določa ukrepanje ribiškega čuvaja pri izvajanju njegovih nalog, predvideva ukrepe, ki jih čuvaj sme (in ne mora) izvajati. Še posebej glede na izpoved priče C. C. o tožnikovem sodelovanju med kontrolo, glede katerega je priča izpovedala, da je tožnik kršitev priznal, zaradi česar ni klical policije, kar vse je sodišče prve stopnje obrazložilo podrobneje v 18. točki obrazložitve. Zavajajoče in brez upoštevanja celostne dokazne ocene je nadalje pritožbeno sklicevanje na izseke izpovedi prič C. C. in Č. Č., za kar pritožba zatrjuje, da sta izpovedovala o pravilnem poteku postopka nadzora. Priča C. C. je namreč izpovedal ne le o opcijah ukrepov, ki se jih poslužuje sam v postopku nadzora, in ob katerih naredi zapisnik, temveč tudi, da je v konkretnem primeru tožnik sodeloval v postopku, zato ni bilo potrebe, da se kliče policije, medtem ko je priča Č. Č. prav tako izpovedoval o opcijskih ukrepih v primeru hujših kršitev, s čimer pa pritožba, glede na pasivnost tožnika (oz. pooblaščenca) na disciplinski obravnavi, na kateri zoper predstavljeno ni odreagiral, ne uspe omajati prepričljivosti v dokazno oceno prvostopnega sodišča o korektnosti opravljenega nadzora dne 12. 3. 2021.

9.Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi dokazni oceni o pravilno izvedenem disciplinskem postopku. Toženkin disciplinski organ prve stopnje je po tem, ko je pravilno izvedel postopek v skladu s svojimi akti in po opravljeni prvostopni disciplinski obravnavi, na kateri je sodeloval pooblaščenec tožnika in na kateri so se izvajali v postopku predlagani oz. pridobljeni dokazi, s katerimi je bil tožnik seznanjen, in o čemer je bil sestavljen zapisnik, pravilno ugotovil dejansko stanje, nakar je tožnika, po istovetnih očitkih iz disciplinskega predloga, utemeljeno spoznal za krivega disciplinskih kršitev izvajanja ribolova v nasprotju z veljavnimi predpisi, z vsebino, povzeto v točki 6 te obrazložitve. Prvostopno sodišče se je o očitkih, ki jih je presojalo in pravilno ugotovilo, vključno z oceno sorazmernosti izrečene sankcije, izreklo v obširni in temeljiti obrazložitvi (točke 19 do 31), čemur se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju pridružuje. Odločbi prve stopnje prav tako ni moč pripisati po pritožniku pripisanih pomanjkljivosti iz 25. člena Pravilnika, o čemer se je prvostopno sodišče izreklo v točki 14 obrazložitve.3 Poleg tega je pritožnik v disciplinskem postopku sodeloval po svojem izbranem pooblaščencu. Zato pritožbeni očitek, da v disciplinskem postopku niso bili pridobljeni oz. obravnavani objektivni dokazi, ter da odločitev ni bila sprejeta s standardom prepričanja, ob tem, ko iz zapisnika o disciplinski obravnavi (B4) izhaja, kot je to ugotovilo prvostopno sodišče v točkah 20 in 25 obrazložitve, da tožnik v zvezi z izvedenimi dokazi na disciplinski obravnavi ni navajal nepravilnosti, tudi ne, da se s kakšnim dokazom ne bi seznanil, prav tako pa ni predlagal izvedbe kakšnih dodatnih dokazov in ni prerekal ugotovljenega dejanskega stanja, in kljub temu, da mu je to bilo omogočeno, ni podal zaključne besede, po oceni pritožbenega sodišča ne more omajati sprejetih zaključkov prvostopnega sodišča. Tega, glede na pravkar navedeno, pritožba ne uspe niti s ponovljenim očitkom o pristranskosti prič, ki so, tako pritožba, pričale v skladu z interesi toženke, niti s ponovljenimi navedbami o prizadevanjih toženke po tožnikovem izstopu iz ribiške družine in še manj z grajo kršene pravice do obrambe zaradi zatrjevane kršitve neposrednosti in kontradiktornosti. Nedopustno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP), glede katere pritožnik ne navaja razlogov za zapoznelo navajanje, prvikrat omenjeno šele v pritožbi, predstavljajo sicer tudi vsebinsko neutemeljene pritožbene navedbe,4 da je bil tožnikov pooblaščenec (kot tudi tožnik) prava neuka stranka, ki o procesnih pravicah med disciplinskim postopkom ni bil poučen, zaradi česar bi ga kot pravnega laika disciplinsko sodišče moralo pozvati k natančnejši izjavi o izvedenih dokazih in ga seznaniti o možnosti predlaganja dodatnih dokazov ter o pravici do neposredne izvedbe dokazov, ter da bi pooblaščenec moral biti v disciplinskem postopku vsaj seznanjen z načinom uveljavljanja pravic, pa ni bil, zato so tožnika doletele nesorazmerne posledice.

10.Pritožbeni očitki o zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju glede napak v zoper tožnika izvedenem disciplinskem postopku se tako izkažejo za neutemeljene. Disciplinski postopek ni pravdni postopek, v zvezi s čimer pritožba navaja, da je disciplinsko sodišče kršilo njegovo temeljno načelo materialne resnice, kar je sicer prav tako navedba, ki predstavlja nedopustno novoto.5 Disciplinski postopek tudi ni kazenski postopek, temveč je samostojen postopek kaznovalne narave, zato je neutemeljeno pritožnikovo sklicevanje na postopkovno kršitev, storjeno v disciplinskem postopku zaradi neupoštevanja temeljnih načel Zakona o kazenskem postopku, o čemer se je pravilno izjasnilo že prvostopno sodišče v točki 29 obrazložitve.

11.Na podlagi takšnih ugotovitev sodišča prve stopnje je pravilen tudi materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje o neutemeljenosti tožnikovih trditev in zahtevka, da naj se zaradi neopravljenega oz. nepravilnega nadzora ter zaradi nepravilno vodenega disciplinskega postopka kot nepravilna in nezakonita odpravita sklepa disciplinskega sodišča RD ... z dne 7. 6. 2021 v zvezi s sklepom Upravnega odbora z dne 6. 9. 2021. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na določila Zakona o društvih (Zdru-1), Zakona o sladkovodnem ribištvu (ZSRib) ter Statuta in Pravilnika o disciplinskem postopku RD ..., kot tudi na določbe Pravilnika o ribolovnem režimu v ribolovnih vodah, na katerega se sicer izrecno ni sklicevalo, je pa v zvezi z njegovimi določbami ugotavljalo nekatera pravno pomembna dejstva glede dovoljenega lova rib oz. so se ta med postopkom izkazala za nesporna (glede obsega dovoljenega uplena oz. evidence slednjega ter glede nedovoljenega načina ribolova; členi 18, 12 in 7).

12.Pritožbeni očitki tožeče stranke zoper izpodbijano odločitev o glavni stvari se tako izkažejo za neutemeljene. Delno utemeljena pa je pritožba v stroškovnem delu. Pritrditi je pritožbeni graji, da sodišče toženi stranki ne bi smelo priznati priglašenih stroškov, povezanih s postopkom mediacije. Stroški postopka alternativnega reševanja sporov po že ustaljeni sodni praksi6 ne predstavljajo stroškov (pravdnega) postopka. Mediacija, ki jo je na podlagi Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS) strankama ponudilo pravdno sodišče, je samostojen in prostovoljen postopek, ter ni del sodnega postopka. V skladu s splošno določbo drugega odstavka 18. člena Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (ZMCGZ) v zvezi z drugim odstavkom 2. člena istega zakona vsaka stranka nosi svoje stroške mediacije, če se niso sporazumele drugače. Do presežka priglašene nagrade po tarifnih številkah 4/1 v zvezi z 21/1 za zastopanje na mediacijskem naroku in po četrtem odstavku 6. člena za odsotnost pooblaščenke iz pisarne v skupni višini 340 odvetniških točk (300 + 40) ter za potne stroške po 10. členu OT iz naslova stroškov kilometrine v višini 8,60 EUR tožena stranka tako ni upravičena in je sodišče prve stopnje z njihovim priznanjem te toženi stranki neutemeljeno priznalo kot potrebne pravdne stroške. Neutemeljeno je tako priznan znesek 261,86 EUR, kolikor znaša seštevek preveč priznanih 340 odvetniških točk, povečan za delež materialnih stroškov po 11. členu ZST, ki odpade nanje (1%, upoštevaje presežek nad 1.000 točk), zvišan za 8,60 EUR kilometrine in za 22% DDV (člen 12 OT), kar, upoštevaje vrednost odvetniške točke (0,60 EUR), predstavlja razliko med pravilnim ter priznanim zneskom pravdnih stroškov po prvostopnem sodišču (1.380,76 EUR). Pritožbi v tem delu je zato pritožbeno sodišče ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v točki II izreka, v kateri je vsebovana odločitev o dolžnosti povrnitve pravdnih stroškov, spremenilo tako, da je zadnje navedeni znesek nadomestilo z zneskom 1.118,90 EUR. Takšen znesek stroškov, do povračila katerih je tožena stranka upravičena, izhaja iz zgoraj obrazloženega zmanjšanja potrebnih stroškov, upoštevaje celotni uspeh v pravdi in ob tem po sodišču prve stopnje toženi stranki preostale odmerjene potrebne pravdne stroške. Ti so bili sicer pritožbeno prav tako izpodbijani, vendar zgolj s sklicevanjem tožeče stranke na pričakovani pritožbeni uspeh zoper zavrnilno meritorno odločitev, zaradi česar pritožba neutemeljeno izpodbija preostali del odločitve o nepriznanih priglašenih stroških, ki ga je prvostopno sodišče pravilno temeljilo na prvem odstavku 154. člena ZPP.

13.Zaradi neutemeljenosti preostalih pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje v zvezi z izdano sodbo niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče nadaljnjo pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu glede glavne stvari (izrek pod točko I) in v še izpodbijani a nespremenjeni odločitvi o stroških (izrek pod točko II), potrdilo (353. člen ZPP).

14.Ker tožeča stranka zoper izpodbijano odločitev o glavni stvari ni uspela, je toženi stranki dolžna povrniti njene potrebne pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Potrebni pritožbeni stroški slednje znašajo 279,99 EUR in jih predstavljajo nagrada na sestavo odgovora na pritožbo po tarifni številki 22/1 OT v višini 375 točk, 2 % materialnih stroškov po 11. členu OT v višini 7,5 točk in 22 % DDV (člen 12), upoštevaje vrednost točke v času odmere (0,60 EUR).

-------------------------------

1Ribiška družina.

2Drugi odstavek 350. člena ZPP.

3In sicer da že izrek sklepa vsebuje navedbo posameznih očitanih kršitev (1. in 2. točka), ki predstavljajo disciplinsko kršitev po 4. alineji prvega odstavka 33. člena Statuta, kar pomeni, da je bil sklep oblikovan skladno z internimi akti toženke, sklep pa je v nadaljevanju še podrobneje obrazložen, vključno z navedbo konkretiziranih kršitev (v zvezi s prvim odstavkom 25. člena Zakona o sladkovodnem ribištvu, ter v zvezi z 7., 12. in 18. členom Pravilnika o ribolovnem režimu v ribolovnih vodah); če tožnik ne bi bil seznanjen z naravo očitanih kršitev, se nanje ne bi mogel odzvati z vsebino pritožbe, kot se je.

4Glede na ugotovitve prvostopnega sodišča o poteku disciplinske obravnave, sloneče na zapisniku - B4 - in dejstvo, da pritožnik v pritožbi ne zanika, da si je pooblaščenca v disciplinskem postopku izbral sam.

5Čeprav je graja tudi neutemeljena, glede na tožnikovo pasivnost v disciplinskem postopku.

6Na primer odločitvi VSL I Cp 124/2019 z dne 29. 5. 2019 in I Cp 570/2019 z dne 12. 6. 2019.