Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče mora v primeru, ko je predlogu za glavni vpis predložena listina, v kateri je nepremičnina, glede katere se predlaga vpis, označena s parcelno številko, katere spremembo je zemljiškoknjižno sodišče pred tem po uradni dolžnosti poočitilo, preizkusiti, ali gre za isto nepremičnino.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje (II. izreka) in točka II. izreka sklepa zemljiškoknjižne referentke z dne 11.6.2009 razveljavita ter zadeva v tem obsegu vrne zemljiškoknjižnemu sodišču v ponovno odločanje.

Dovoli se izbris vpisov, opravljenih na podlagi izpodbijanega dela sklepa zemljiškoknjižne sodnice in izbris zaznambe zavrnitve vpisa ter odredi vpis plombe.

Obrazložitev

: Zemljiškoknjižna sodnica je delno ugodila ugovoru J. P. in v točki I. izreka delno spremenila sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 11.6.2009 tako, da je odredila odpis parcel št. 165/1, št. 180, št. 179 in št. 181, k.o. P. iz zemljiškoknjižnega vložka 427, k.o. P. in vpis teh parcel v nov vložek št. 435, k.o. P. ter dovolila vknjižbo lastninske pravice na navedenih parcelah na osebi M. in J. P., za vsakega do ½. V preostalem delu pa je ugovor zavrnila in sklep zemljiškoknjižne referentke Okrajnega sodišča v Kranju, Dn. št. 3209/2009 – 4 z dne 11.6.2009 v točki II. izreka potrdila (II. izreka sklepa zemljiškoknjižne sodnice).

Zoper navedeni sklep se pritožuje J. P. zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da ga pritožbeno sodišče v točki II. spremeni tako, da dovoli vpis lastninske pravice pri nepremičnini, parc. št. 406/3, k.o. P. v korist oseb J. in M. P. Navaja, da sta s pravnomočnostjo sklepa Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. N 144/93 z dne 22.5.2007, to je 14.5.2008, postala lastnika parcele 406/3, k.o. P., vsak do 687/5504. Odločba Geodetske uprave Kranj, s katero se je predmetna parcela razdelila na parc. št. 406/7, 406/8, 406/9 in 406/10, ne more vplivati na pravico lastnika. Sodišče vpisa ni opravilo po vrstnem redu, parcela se je razdelila po pravnomočnosti sklepa Okrajnega sodišča v Kranju N 144/93. Zaradi tega ne moreta solastnika ostati brez možnosti vpisa svoje nepremičnine.

Pritožba je utemeljena.

Prvo sodišče je predlagani vpis lastninske pravice zavrnilo, ker je ugotovilo, da ob začetku predmetnega zemljiškoknjižnega postopka parc. št. 406/3, k.o. P. ni več obstajala. Sklicevalo se je na določilo 1. odstavka 31. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ki določa, da mora biti v listini, ki je podlaga za glavni vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi, sicer mora zemljiškoknjižno sodišče predlagani vpis zavrniti. Odločitev je najmanj preuranjena. Stališče, da je potrebno skladno z določilom 1. odstavka 31. člena ZZK-1 predlagani glavni vpis zavrniti takoj, ko ni popolne identitete med oznako v listini, ki je podlaga za vpis, in oznako v zemljiški knjigi, je v sodni praksi preseženo. Ustalilo se je stališče, da je potrebno navedeno zakonsko določilo razlagati vsebinsko in ne zgolj z dobesedno razlago (prim. npr. sklepe VSL I Cp 3340/2009, VSL II Cp 1899/2009, VSL II Cp 1836/2009, VSL I Cp 1421/2009). Zemljiška knjiga temelji na podatkih katastra in mora spremembo podatkov, katerih izvorna evidenca je kataster, v skladu s 1. odstavkom 115. člena ZZK-1 poočititi v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti na podlagi prevzema podatka iz katastra. Številka zemljiške parcele je podatek, ki je izvorno katastrski. Če pride do njegove spremembe, npr. preštevilčenja ali delitve parcel, mora to spremembo zemljiškoknjižno sodišče poočititi po uradni dolžnosti. Zato mora v primeru, ko je predlogu za glavni vpis priložena listina, v kateri je nepremičnina, glede katere se predlaga vpis, označena s parcelno številko, katere spremembo je zemljiškoknjižno sodišče pred tem po uradni dolžnosti poočitilo, preizkusiti, ali gre za isto nepremičnino. Preizkusiti mora torej, ali se je morda nepremičnina, označena v listini, ki je priložena predlogu za vpis, po izdaji te listine zgolj preštevilčila. Pritožnik upravičeno opozarja na nevzdržnost položaja, če bi mu bil zgolj zaradi spremembe katastrskih podatkov o nepremičnini onemogočen vpis lastninske pravice. Ob dobesedni razlagi 1. odstavka 31. člena ZZK-1 namreč v primerih, ko pride do spremembe identifikatorja (parcelne številke) po pravnomočnosti odločbe, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo, glavni vpis sploh ne bi bil več izvedljiv.

Ker si je prvostopenjsko sodišče materialnopravno zmotno razlagalo 1. odstavek 31. člena ZZK-1, ni ugotavljalo vseh odločilnih dejstev, in sicer, zakaj je bila parc. št. 406/3, k.o. P. iz zemljiške knjige izbrisana po uradni dolžnosti. Če je bila zato, ker se je morda le preštevilčila, ali pa kot trdi pritožba, ker je bila razdeljena na več parcel, bo moralo ugotoviti, ali je podana identiteta nepremičnine. Zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi in sklep zemljiškoknjižne sodnice ter sklep zemljiškoknjižne referentke v delu, ki se nanaša na zavrnitev vpisa lastninske pravice pri parc. št. 406/3, k.o. P. razveljaviti in zadevo vrniti prvemu sodišču v ponovno odločanje (5. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1). Pri ponovnem odločanju naj sodišče razišče prej navedena odločilna dejstva. Če bo ugotovilo, da so navedbe pritožnika točne in da ni dvoma o identiteti nepremičnine ter da so podani tudi drugi pogoji za dovolitev vpisa (so) lastninske pravice M. in J. P., naj dovoli ustrezen vpis.

Ob razveljavitvi je pritožbeno sodišče hkrati dovolilo tudi izbris zaznambe zavrnitve vpisa in ponoven vpis plombe (5. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).