Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sodba II Cpg 6/2021

ECLI:SI:VSLJ:2021:II.CPG.6.2021 Gospodarski oddelek

podjemna pogodba zavrnitev zaslišanja ene stranke
Višje sodišče v Ljubljani
20. januar 2021
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Drži sicer, da je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog toženke za zaslišanje A. A., njenega zakonitega zastopnika. To je storilo zato, ker se vabilu, kljub temu, da je bil pravilno vabljen, ni odzval. Podlago za odločitev, da ga ne zasliši, pa je našlo v določilu drugega odstavka 258. člena ZPP. Po tem določilu sodišče lahko odloči, da zasliši samo eno stranko takrat, kadar se druga stranka ne odzove sodnemu vabilu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Izpodbijana sodba

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka plačati tožnici 635,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov (I. točka izreka) in ji povrniti njene pravdne stroške v znesku 756,04 EUR s pripadki (II. točka izreka). V obrazložitvi je pojasnilo, da sta pravdni stranki začeli sodelovati že leta 2013. Tožnica je za toženko izdelala spletno stran, ji zagotavljala gostovanje in vzdrževanje spletne strani, urejala pa ji je tudi registracijo spletne domene. Račune, ki jih je tožnica sprva izdajala na tri mesece, je toženka plačevala, kasneje, ko jih je začela izdajati po enkrat letno, pa ne več. Pisna pogodba med strankama ni bila sklenjena. Izdanih računov toženka nikoli ni reklamirala, pač pa je zakonitemu zastopniku tožnice celo obljubljala, da ji bo račune plačala. Vsebino vsakega posameznega računa je iz natančnih navedb v III. točki dopolnitve tožbe povzelo v 13. točki obrazložitve.

2. Na podlagi zgoraj povzetih dejstev je tožbenemu zahtevku ugodilo, svojo odločitev pa oprlo na določilo 619. člena OZ.

Pritožba toženke in odgovor tožnice

3. Proti tej sodbi se je toženka pravočasno pritožila. Uveljavljala je _vse pritožbene razloge po ZPP_ in predlagala spremembo izpodbijane sodbe sebi v prid. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

4. V odgovoru na pritožbo pa je tožnica predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Tudi ona je zahtevala povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

K odločitvi o pritožbi

5. Pritožba ni utemeljena. Na posamezne pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.

_Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti_

6. Tožbeni postopek se nanaša na več denarnih terjatev, ki skupaj ne presegajo zneska 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah zakona za spore majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). To pomeni, da je na ugotovljeno dejansko stanje s strani sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče vezano, na relativne bistvene kršitve določil pravdnega postopka pa se ne ozira. Pritožbi zoper sodbo je na podlagi določila petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica.

_Odgovori na posamezne pritožbene navedbe_

7. S pritožbenim očitkom, da je sodišče prve stopnje kršilo načelo kontradiktornosti, pritožbeno sodišče ne more soglašati. To načelo sodišče krši takrat, kot izhaja iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kadar kakšni stranki z nezakonitim postopanjem ne da možnosti obravnavanja pred sodiščem. Drži sicer pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog toženke za zaslišanje A. A., njenega zakonitega zastopnika. To je storilo zato, kot je pojasnilo v 5. točki obrazložitve, ker se vabilu, kljub temu, da je bil pravilno vabljen, ni odzval. Podlago za odločitev, da ga ne zasliši, pa je našlo v določilu drugega odstavka 258. člena ZPP. Po tem določilu sodišče lahko odloči, da zasliši samo eno stranko takrat, kadar se druga stranka ne odzove sodnemu vabilu.

8. V 10. točki obrazložitve svoje sodbe je sodišče prve stopnje dejansko zapisalo, _da je bila izpoved tožnika prepričljiva in da je toženec ni z ničemer ovrgel._ Drugi del tega stavka pojasnjuje nadaljnje razlaganje sodišča prve stopnje. Iz tega nadaljnjega razlaganja pa izhaja, da tožnikovo izpoved (pravilno izpoved zakonitega zastopnika tožnice) potrjuje tudi listinska dokumentacija, dejstvo, da je tožnica toženki izstavljala račune, ki jih toženka ni zavračala ter elektronska komunikacija med pravdnima strankama. S tem je odgovorjeno na pritožbeno trditev, da je nelogičen zaključek sodišča prve stopnje, češ, _kako naj toženec ovrže tožnikovo izpoved, če pa ga sodišče prve stopnje ni zaslišalo._

9. Pritožnica sodišču prve stopnje tudi očita, da je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, rekoč da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Vendar tudi ta očitek je neutemeljen. To kršitev toženka uveljavlja z navedbo, (1) _da je pravočasno opozarjala, da je tožnica v svoji drugi pripravljalni vlogi podala prepozne in nove dejanske navedbe, ker da so bile tožbene navedbe premalo substancirane, iz računov pa ne izhaja, na katero obdobje se nanaša_, (2) _da je nedovoljeno, da se v sporu majhne vrednosti vsebinsko pomanjkljiva navedb pravdnih strank dopolnjuje z zaslišanjem pravdnih strank_, pa tudi s tem, (3) _da tožnica ni podala nobenih pravno relevantnih navedb v zvezi z vprašanjem pravne narave med strankama sklenjene pogodbe._

10. V zgoraj povzetih navedbah pritožbeno sodišče ne zazna kršitve pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Upoštevanje prepoznih navedb je kvečjemu relativna bistvena kršitev določil pravdnega postopka, vendar tudi te sodišče prve stopnje ni zagrešilo. V dopolnitvi tožbe je v drugem odstavku II. točke navedb tožnica jasno navedla, da se računi nanašajo na leto 2016, 2017 in 2018. Iz določila tretjega odstavka 180. člena ZPP pa izhaja, da tožnica ni dolžna navesti pravne podlage tožbenega zahtevka, če jo navede, pa sodnik nanjo ni vezan.

11. Prav tako ne drži pritožbeni _očitek, da v trditvah tožnice ni podlage za ugotovitev, da je tožnica opominjala toženko k plačilu računov in da ji je ta plačilo obljubila_, češ da je sodišče prve stopnje to povzelo iz izpovedi zakonitega zastopnika tožnice. V 3. točki dopolnitve tožbe (list. št. 26 spisa) je tožnica dobesedno navedla, da je toženki „zaračunala opravljene storitve in izstavila vtoževane račune, katere tožena stranka nikoli ni zavrnila, ni imela pripomb nanje, še več, omenjeni A. A. je obljubljal plačilo le-teh B. B., vendar pa plačil ni bilo“.

12. Tak očitek tudi ne velja v zvezi s strukturo računov, v kateri je upoštevana registracija domene pri Arnesu, saj je tožnica v III. točke druge pripravljalne vloge izrecno navedla, da se tako račun št. 1A-BL-12621-2016 z dne 29. 11. 2016 kot račun številka 1A-BL-2801 z dne 4. 12. 2018 nanašata na domeno registracije.

13. Presoja sodišča prve stopnje, da je bila med strankama sklenjena pogodba, pa čeprav ne pisna, je oprta na prvostopenjsko ugotovitev, da _je toženka sprva račune plačevala, nato pa storitev, ki jih je tožnica izvajala naprej, ni odpovedala, da pa se internetna stran toženke pa se še vedno nahaja na strežniku tožnice_. Torej je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da pogodbeno razmerje med pravdnima strankama ni izkazano. Sicer pa ta pritožbena navedba pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa, kot rečeno v sporih majhne vrednosti, ni dopusten pritožbeni razlog.

14. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člena ZPP), saj tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih določil iz drugega odstavka 350. člena ZPP.

K odločitvi o stroških pritožbenega postopka

15. Ker toženka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je odgovor na pritožbo v tej zadevi, ki je enostavna, jasna in povsem nezapletena, nepotreben. Zato je odločilo, da tudi tožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka. To odločitev pa je oprlo na določilo prvega odstavka 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia