Jedro

Po ustaljeni sodni praksi mora biti izrek odločbe o prekršku razumljiv in popoln. Odgovornost kršitelja mora biti zajeta v izreku odločbe o prekršku, saj je izrek, da je kršitelj odgovoren za prekršek, ki ga je storil, obvezna sestavina izreka odločbe o prekršku, ker brez ugotovljene odgovornosti ni dopustno izreči sankcije.

Odvoz vozila s pajkom je ukrep pooblaščene uradne osebe, ki je po zakonu vezano na določen prekršek. To pomeni, da je tudi pravno varstvo v zvezi s tem ukrepom primarno zagotovljeno v okviru sodnega varstva zoper odločbo o prekršku.

Višje sodišče ugotavlja, da niso bili izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 19. člena ZP-1 za odvoz vozila in je upravičen zahtevek pritožnika, da se mu povrne znesek, ki ga je plačal za odvoz vozila.

Izrek

Izpodbijana sodba v zvezi z odločbo o prekršku se spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper storilca zaradi prekrška po šestem odstavku 65. člena Zakona o pravilih cestnega prometa, ustavi in stroški postopka, vključno s stroški odvoza vozila, bremenijo proračun prekrškovnega organa.

Obrazložitev

1.Prekrškovni organ Mestno redarstvo Mestne občine Ljubljana je z odločbo o prekršku plačilni nalog št. 23048031 z dne 9. 5. 2022 odpravil, za prekršek po šestem odstavku 65. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) je storilcu izrekel globo 80,00 EUR in sodno takso 40,00 EUR. Zoper odločbo o prekršku je storilec vložil zahtevo za sodno varstvo, o kateri je odločilo Okrajno sodišče v Ljubljani z izpodbijano sodbo, s katero je zahtevi za sodno varstvo delno ugodilo in odločbo o prekršku spremenilo tako, da je storilcu namesto globe izreklo opomin in sodno takso v višini 30,00 EUR, v preostalem delu pa je zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno. Odločilo je še, da se sodna taksa za postopek pred sodiščem ne določi.

2.Zoper sodbo se pritožuje storilec zaradi bistvenih kršitev določb postopka, v zvezi z 8. točko prvega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (ZP-1) in drugega odstavka 155. člena ZP-1 ter zaradi kršitve materialnih določb ali predpisa, ki določa prekršek po 1. točki 156. člena ZP-1. Navaja, da je sodišče kršilo določbe ZP-1, ker v postopku zahteve za sodno varstvo ni odločilo o nezakonitem odvozu vozila, s katerim so mu bili povzročeni nepotrebni stroški in določilo njihovo povrnitev. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani spremeni tako, da Mestnemu redarstvu Mestne občine Ljubljana naloži povrnitev 100,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 24. 3. 2022 do plačila na njegov račun pri Banki.

3.Višje sodišče je pri preizkusu po uradni dolžnosti na podlagi 159. člena ZP-1 ugotovilo, da se je prekrškovnemu organu pripetila kršitev materialne določbe ZP-1 iz 1. točke 156. člena ZP-1, ker odločba o prekršku nima izreka o odgovornosti storilca, utemeljene pa so tudi pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče odločiti tudi o odvozu vozila, s katerimi pritožnik smiselno uveljavlja tudi kršitev iz 4. točke prvega odstavka 156. člena ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 19. člena ZPrCP (uporaba predpisa, ki ga ne bi smelo uporabljati).

Glede kršitve po 1. točki 156. člena ZP-1

4.Po določbi 9. člena ZP-1 je ugotovljena odgovornost edini temelj, na podlagi katerega je mogoče izreči sankcijo za prekršek. Po določbi četrtega odstavka 56. člena ZP-1, ki določa obvezne sestavine odločbe o prekršku mora izrek obsegati: osebne podatke kršitelja (osebno ime, EMŠO, če je fizična oseba tujec, pa njene rojstne podatke, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče, za odgovorno osebo tudi zaposlitev, za pravno osebo pa naziv in sedež ter matično številko, če so bile izrečene kazenske točke ali gre za kršitev, ki je povezana z veljavnostjo vozniškega dovoljenja, pa tudi številko izdanega vozniškega dovoljenja, navedbo organa, ki je izdal dovoljenje in datuma izdaje), če teh podatkov ni, pa podatke o kršitelju, ki so bili navedeni oziroma ugotovljeni v postopku, kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek (kraj in čas storitve, način storitve, ter odločilne okoliščine), <u>izrek, da je kršitelj odgovoren za prekršek, ki ga je storil</u> , pravno opredelitev prekrška z navedbo predpisa, ki določa prekršek, s številčno označbo njegovega člena, znesek globe in stroškov postopka ter rok za njihovo plačilo, morebitne izrečene stranske sankcije, odločitev o odvzemu premoženjske koristi in opozorila o pravici do plačila globe in stroškov postopka na obroke, o možnosti za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist in o tem, da se bodo neplačana globa in stroški postopka izterjali prisilno, če globe ne bo mogoče izterjati niti prisilno, pa se bo lahko v skladu z zakonom izvršila z nadomestnim zaporom.

Po ustaljeni sodni praksi mora biti izrek odločbe o prekršku razumljiv in popoln. Odgovornost kršitelja mora biti zajeta v izreku odločbe o prekršku, saj je izrek, da je kršitelj odgovoren za prekršek, ki ga je storil, obvezna sestavina izreka odločbe o prekršku, ker brez ugotovljene odgovornosti ni dopustno izreči sankcije. Presoja, ali ravnanje ustreza znakom prekrška je namreč mogoča le, če je ravnanje izraženo s konkretnimi okoliščinami. Navedene zahteve izhajajo ne le iz četrtega odstavka 56. člena ZP-1, pač pa tudi ustavnega načela zakonitosti (prvi odstavek 28. člena Ustave RS). Ker pomanjkljivosti v izreku odločbe o prekršku ni mogoče sanirati s sodbo, s katero se zahteva za sodno varstvo zavrne ali se zavrne pritožba, se ob upoštevanju načela prepovedi

reformatio in peius

postopek zaradi prekrška lahko le še ustavi, ker dejanje, kot je opisano v izreku izpodbijane sodbe, ni prekršek.

Glede kršitve po 4. točki 156. člena ZP-1

5.Višje sodišče ugotavlja, da pritožnik v zvezi z odredbo o odvozu vozila uveljavlja kršitev določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 (ker izrek nasprotuje razlogom sodbe). Iz izreka izpodbijane sodbe izhaja, da sodišče ni odločilo o storilčevi trditvi, da je bil odvoz vozila odrejen nezakonito in njegovi zahtevi za povrnitev stroškov odvoza. Je pa svojo odločitev sicer skromno, pa vendarle razumljivo obrazložilo z navedbo, da odvoz vozila ni predmet postopka, v katerem se odloča o zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog (12. točka obrazložitve). S takšno odločitvijo pa je sodišče prve stopnje kršilo tudi 4. točko 156. člena ZP-1 (ker je napačno uporabilo predpis, ki ga ne bi smelo uporabiti). V 25. členu Ustave RS je določeno, da je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.

6.Odvoz vozila s pajkom je ukrep pooblaščene uradne osebe, ki je po zakonu vezano na določen prekršek, v konkretnem primeru na prekršek iz 21. točke šestega odstavka 65. člena ZPrCP. To pomeni, da je tudi pravno varstvo v zvezi s tem ukrepom primarno zagotovljeno v okviru sodnega varstva zoper odločbo o prekršku. Gre za enovit postopek zaradi enega ravnanja,

saj je odstranitev nepravilno parkiranega vozila posledica storitve prekrška nepravilnega parkiranja, in da je zato po naravi stvari razumno, pa tudi ekonomično, da se vprašanja, povezana z (ne)utemeljenostjo odvoza vozila, rešujejo skupaj z vprašanji, povezanimi s storitvijo prekrška, prav zaradi povezanosti prekrška (nepravilno parkiranje) in ukrepa (odvoz nepravilno parkiranega vozila).

7.Iz prvega odstavka 19. člena ZPrCP izhaja, da pooblaščena uradna oseba odredi odstranitev oziroma odvoz vozila, ki je parkirano v nasprotju s tem zakonom (nepravilno parkirano vozilo): (i) če onemogoča drugemu udeležencu cestnega prometa varno nadaljevanje poti tako, da je pri izogibanju temu vozilu on ali kdo drug ogrožen ali bi glede na okoliščine lahko bil ogrožen; (ii) ali ovira druge udeležence cestnega prometa v smislu 1., 4., 16., 17., 18. ali 19. točke četrtega odstavka 65. člena tega zakona; (iii) ali predstavlja oviro na cesti, kot to določa zakon, ki ureja ceste.

8.Pritožnik je ugovor v zvezi z odvozom vozila s pajkom oziroma z neupravičenostjo odvoza vozila uveljavljal v skladu z določbami ZP-1 pred sodiščem prve stopnje (57.b in 59. člen ZP-1), v zahtevi za sodno varstvo je namreč navedel, da je kritičnega dne ob 19.07 uri vozilo parkiral na prostoru, ki je s prometnim znakom označeno "rezervirano za vozila Ministrstva za zdravje", z vednostjo varnostne službe ministrstva, in bi po 22.00 uri, če bi prespal pri starših, vozilo odstranil. Iz obrazložitve odločbe o prekršku izhaja, da je mestni redar odredil odvoz nepravilno parkiranega vozila, ker je skladno z 19. členom ZPrCP ocenil, da bi vozilo oviralo upravičence do uporabe predmetnih parkirnih mest, kar je v nasprotju z razlogi iz 19. člena ZPrCP. Navaja, da je v njegovem primeru šlo za kršitev 21. točke četrtega odstavka 65. člena ZPrCP, to je parkiranje v nasprotju z omejitvami, prepovedmi in obveznostmi izraženimi s prometno signalizacijo. Okoliščina, da bi vozilo lahko oviralo upravičence do uporabe parkirnega prostora, ne pomeni ogrožanja udeleženca v prometu. Prilaga račun Javnega podjetja z 24. 3. 2022 za 100,00 EUR.

9.Višje sodišče ugotavlja, da iz fotografij v spisu izhaja, da je bilo vozilo storilca parkirano na parkirnem mestu (t.i. boksu) in da ni onemogočalo drugemu udeležencu varnega nadaljevanja poti, da ni šlo za oviranje po taksativno naštetih oblikah (kršitve 1., 4., 16., 17., 18. ali 19. točke četrtega odstavka 65. člena tega zakona) ter, da vozilo ni onemogočilo drugemu udeležencu varnega nadaljevanja poti. Posledično višje sodišče ugotavlja, da niso bili izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 19. člena ZP-1 za odvoz vozila in je upravičen zahtevek pritožnika, da se mu povrne znesek, ki ga je plačal za odvoz vozila. Zahtevek storilca temelji na določbi 26. člena Ustave RS, ki daje vsakomur pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Odgovornost prekrškovnega organa temelji na načelih odgovornosti za drugega, to je na odgovornosti za škodo, ki jo njegovi organi ali delavci povzročijo na delu ali v zvezi z delom (v tej zadevi pri izvajanju oblasti v imenu Mestne občine Ljubljana). Za obstoj odškodninske odgovornosti morajo biti kumulativno podane vse splošne predpostavke odškodninske odgovornosti (protipravnost, škoda, vzročna zveza in odgovornost). V obravnavani zadevi odgovornost prekrškovnega organa temelji na odgovornosti za škodo, ki jo je storilcu z nezakonitim odvozom vozila, povzročilo Mestno redarstvo Mestne občine Ljubljana. Odstranitev nepravilno parkiranega vozila je posledica storitve prekrška nepravilnega parkiranja in je bila odrejena s strani mestnega redarja, storilec je plačal odvoz, ker je to pogoj za prevzem vozila, iz navedenega tako sledi, da so izpolnjene tudi ostale predpostavke za povrnitev stroškov odvoza vozila (škoda, vzročna zveza in odgovornost).

Odločitev višjega sodišča

10.Glede na ugotovljeni kršitvi in ker pomanjkljivosti v izreku odločbe o prekršku ni mogoče sanirati s sodbo, s katero se zahteva za sodno varstvo zavrne ali se zavrne pritožba in ker niso bili podani pogoji za odvoz vozila, je višje sodišče na podlagi devetega odstavka 163. člena ZP-1 izpodbijano sodbo v zvezi z odločbo o prekršku spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca ustavilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1.

11.Ker je bil postopek ustavljen, za odvoz vozila pa mestni redar ni imel pravne podlage v prvem odstavku 19. člena ZP-1, strošek odvoza vozila in stroški postopka o prekršku bremenijo proračun prekrškovnega organa

-------------------------------

1Tako Vrhovno sodišče v sodbi IV Ips 10/2018 z 18.9. 2018 in sklepu I Up 76/2017 z 10. 5. 2017.

2Sodba IV Ips 2/2023 z 20. 4. 2023.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 9, 56, 56/4, 57b, 59, 136, 136/1, 136/1-1, 155, 155/1, 155/1-8, 155/2, 156, 156-1, 156-4, 163, 163/9 Zakon o pravilih cestnega prometa (2010) - ZPrCP - člen 19, 19/1, 65, 65/4, 65/4-21, 65/6 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 26, 28, 28/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.