Jedro

Zahteve pritožnikov, ki se nanašajo na vodenje postopka oziroma sodišču očitajo procesne kršitve, ne predstavljajo zahteve za odpravo nepravilnosti pri izvršbi in odpravi domnevnih procesnih kršitev sodišča ta ni namenjena.

ZIZ predloga za razveljavitev prodaje ne predvideva in razveljavitve prodaje stranka v postopku ne more predlagati. Izvršilni postopek je še v fazi nezaključene prodaje predmeta izvršbe. Ta faza se zaključi s plačilom kupnine. V tej fazi ZIZ predvideva tri možne načine nadaljnjega postopanja sodišča: nepremičnino domakne kupcu (sklepu o domiku sledi sklep o izročitvi); sodišče prodajo razveljavi in določi novo prodajo, če niso izpolnjeni pogoji za izročitev nepremičnine ali izvršbo na nepremičnine ustavi. Šele v primeru sprejema ene od teh odločitev je predvideno opredeljevanje sodišča prve stopnje do zatrjevanih procesnih kršitev ter so zoper navedene odločitve (z izjemo sklepa o domiku) predvidena tudi pravna sredstva. Zaradi sprejete odločitve se še vedno ne ve, kakšen bo rezultat prodajnega postopka. Vse to dejansko pokaže, da so pritožnikova prizadevanja uperjena zoper vodenje postopka prodaje, zoper to pa pritožnik nima niti pritožbe niti zahteve za odpravo nepravilnosti.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta ter sklep, kolikor se nanaša na posameznega pritožnika, potrdi.

II. Dolžnik B. d.o.o. in upnik A. d.o.o. sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vloge dolžnika B. d.o.o. za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe z dne 18. 1. 2018, z dne 7. 2. 2018 in z dne 12. 2. 2018 zavrglo (1. a. točka izreka sklepa), predloge dolžnika za razveljavitev prodaje nepremičnine z dne 18. 1. 2018, 7. 2. 2017 in 12. 2. 2018 zavrnilo (1. b. točka izreka sklepa), zahteve A. d.o.o. za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe z dne 22. 1. 2018, dopolnitev zahteve z dne 12. 2. 2018 in zahtevo z dne 11. 4. 2018 zavrglo (2. a. točka izreka sklepa), predloge A. d.o.o. za razveljavitev prodaje nepremičnin na javni dražbi 31. 1. 2017 v vlogah z dne 22. 1. 2018, 12. 2. 2018 in 11. 4. 2018 zavrnilo (2. b. točka izreka sklepa) in sklenilo, da vsaka stranka sama nosi stroške postopka odločanja o vlogah iz 1. in 2. točke tega sklepa (3. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pritožujeta dolžnik B. d.o.o. ter pristopni upnik A. d.o.o., oba po pooblaščencih. Predlagata odpravo izpodbijanega sklepa in razveljavitev opravljene javne dražbe oziroma vrnitev zadeve v odločanje prvostopnemu sodišču z navodili za odpravo nepravilnosti, ki jih je storilo pri opravljanju izvršbe. Dolžnik priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Upnik je na pritožbi odgovoril, jima nasprotoval ter priglasil stroške odgovorov na pritožbi.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. V danem primeru je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo s prodajo dolžnikovih nepremičnin. Prva javna dražba ni bila uspešna, zato je sodišče za dne 31. 1. 2017 razpisalo drugo javno dražbo z izklicno ceno nepremičnin 720.000,00 EUR. Po končani javni dražbi je nepremičnino domaknilo najboljšemu ponudniku, t.j. pristopnemu upniku A. d.o.o. Ker ta kupnine ni plačal, je sodišče na predlog upnika v vodilni zadevi k plačilu na podlagi tretjega odstavka 191. člena ZIZ pozvalo naslednjega najboljšega ponudnika, ki kupnine ravno tako ni plačal. Nato je k plačilu pozvalo tretjega najboljšega ponudnika, ki na poziv ni odgovoril. V nadaljevanju postopka sta dolžnik in pristopni upnik A. d.o.o. vložila zahtevi za odpravo nepravilnosti pri izvršbi z dopolnitvami (zahteve). V njih sta nasprotovala opisanemu postopanju sodišča prve stopnje ter zahtevala razveljavitev prodaje, razpis nove dražbe oziroma ustavitev postopka.

7. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zahteve za odpravo nepravilnosti zavrglo z obrazložitvijo, da se zahteva za odpravo nepravilnosti ne nanaša na procesno vodenje postopka sodišča, temveč na opravo izvršbe pri izvršitelju, delodajalcu, organizaciji za plačilni promet in drugih izvrševalcih. Ker sta dolžnik in pristopni upnik sodišču očitala procesne kršitve, je njune zahteve za odpravo nepravilnosti ocenilo kot nedovoljene ter jih zavrglo. Hkrati pa je ocenilo, da zahteve za odpravo nepravilnosti po vsebini predstavljajo tudi predloge za razveljavitev prodaje ter jih kot neutemeljene zavrnilo.

8. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, vendar deloma iz drugih razlogov. Višje sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da zahteve pritožnikov, ki se nanašajo na vodenje postopka oziroma sodišču očitajo procesne kršitve, ne predstavljajo zahteve za odpravo nepravilnosti pri izvršbi in odpravi domnevnih procesnih kršitev sodišča ta ni namenjena. Sodišče prve stopnje je njune zahteve za odpravo nepravilnosti pravilno zavrglo kot nedovoljene (smiselna uporaba četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in sklep v tem delu pravilno in popolno obrazložilo.

9. Pravilno je sodišče prve stopnje tudi zavrnilo predloge za razveljavitev prodaje, vendar zato, ker ZIZ takšnega predloga niti ne predvideva. Razveljavitve prodaje stranka v postopku ne more predlagati in zato predlogi dolžnika ter zastavnega upnika niso utemeljeni.

10. Izvršilni postopek je še v fazi nezaključene prodaje predmeta izvršbe. Ta faza se zaključi s plačilom kupnine. V tej fazi ZIZ predvideva tri možne načine nadaljnjega postopanja sodišča: nepremično domakne kupcu (sklepu o domiku sledi sklep o izročitvi); sodišče prodajo razveljavi in določi novo prodajo, če niso izpolnjeni pogoji za izročitev nepremičnine (primerjaj tretji odstavek 191. člena ZIZ) ali izvršbo na nepremičnine ustavi (drugi odstavek 194. člena ZIZ). Šele v primeru sprejema ene od teh odločitev je predvideno opredeljevanje sodišča prve stopnje do zatrjevanih procesnih kršitev ter so zoper navedene odločitve (z izjemo sklepa o domiku) predvidena tudi pravna sredstva, zato je v tej fazi preuranjeno razpravljati o zatrjevanih nepravilnostih. Da je temu tako, tudi jasno pokaže situacija, v kateri se nahaja predmetni postopek. Zaradi sprejete odločitve se še vedno ne ve, kakšen bo rezultat prodajnega postopka. Vse to dejansko pokaže, da so pritožnikova prizadevanja uperjena zoper vodenje postopka prodaje, zoper to pa pritožnik nima niti pritožbe (primerjaj drugi odstavek 8. člena ZIZ) niti zahteve iz 52. člena ZIZ. Višje sodišče se zato ni opredeljevalo do obsežnih pritožbenih navedb dolžnika in pristopnega upnika, saj so v tej fazi postopka pravno nepomembne (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Pritožbi tako nista utemeljeni in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jih je zavrnilo in sklep v razmerju do posameznega pritožnika potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Dolžnik s pritožbo ni uspel ter mu pritožbeni stroški niso bili neutemeljeno povzročeni, zato sam krije svoje pritožbene stroške (šesti odstavek 38. člena ZIZ in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik sam krije svoje stroške odgovorov na pritožbe, saj le-ta nista pripomogla k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (peti odstavek 38. člena ZIZ in prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).