Jedro

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, na podlagi katerih podatkov tožena stranka ugotavlja, da je tožnik velika družba. Tožena stranka tudi ne odgovori na navedbe tožnika glede izpolnjevanja merila števila zaposlenih in čistih prihodkov od prodaje, kakor tudi ne glede omejitvenih razlogov v zvezi z zatrjevanjem tožnika, da je vključen v konsolidacijo kot nadrejena družba. Gre za relevantne okoliščine, ki pa jih sodišče ne more preizkusiti, zato je odločitev tožene stranke nezakonita.

Izrek

Tožbi se ugodi in se sklep Javnega sklada Republike Slovenije, št. ... z dne 27. 9. 2005, odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 231,62 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper sklep prvostopnega organa, št. ... z dne 2. 9. 2005, s katerim je le ta zavrnil njegovo vlogo za dodelitev subvencije malim in srednje velikim podjetjem po Javnem razpisu za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - Ukrep 1.3: Izboljšanje podpornega okolja za podjetništvo za neposredne vzpodbude za investicijske projekte malih in srednje velikih podjetij v letih 2005 in 2006, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 65-67 z dne 15. 7. 2005 (v nadaljevanju javni razpis), ker je Komisija za dodelitev državnih pomoči ugotovila, da vloga ne ustreza razpisnim pogojem, saj je tožnik v skladu z 52. in 53. členom ZGD veliko podjetje. Tožena stranka navaja, da je tožnik za poslovno leto 2004 izdelal konsolidirano letno poročilo, kar ga v skladu z 52. in 53. členom Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 15/05 - UPB1, dalje ZGD-UPB1) uvršča med velike družbe in je v skladu s točko 2.1 Splošnih pogojev javnega razpisa neupravičen do prijave na razpis, ker se v skladu z navedenima določbama ZGD ne uvršča med majhne ali srednje družbe.

Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu. Sklicuje se na opredelitev malih in srednjih družb po 6. členu Splošnih pogojev poslovanja Javnega sklada RS za podjetništvo, razpisno dokumentacijo in sam javni razpis. Tožena stranka opredeljuje upravičence za prijavo in pri kriterijih za majhne družbe določila merila; da povprečno število zaposlenih v zadnjem letu ne presega 50 in da so čisti prihodki od prodaje v zadnjem poslovnem letu manjši od 1.700.000.000,00 SIT. Tožeča stranka navaja, da je v zadnjem letu poslovanja izpolnjevala te pogoje ter da je imela povprečno zaposlenih 41 delavcev, čisti prihodek od prodaje pa je znašal 1.509.349,00 SIT ter da je majhna družba tako po kriteriju števila zaposlenih kot po kriteriju čistega dohodka. Sklicuje se na razpisne pogoje, kjer je tožena stranka še dodatno omejila krog upravičencev, ko je izločila odvisna podjetja in podjetja, ki so v skladu z določili 53. člena ZGD dolžna izdelati konsolidirano letno poročilo in so vključena v konsolidacijo kot podrejene družbe (17. in 19. alinea točke 2.1 razpisa). Tožeča stranka navaja, da se njeni podatki v vlogi nanašajo zgolj na obvladujoče podjetje in ne vključujejo podatkov odvisnega podjetja. Tožeča stranka stranka ni odvisna in ni podrejena družba, konsolidirana letna poročila pa izdeluje kot nadrejena družba. Po mnenju tožeče stranke je napačno stališče tožene stranke, da je sleherno podjetje, ki izdeluje konsolidirana letna poročila, avtomatično tudi veliko podjetje in zato izločeno iz javnega razpisa, saj se po njenem mnenju kljub konsolidiranim računovodskim izkazom uvršča med mala podjetja. Po mnenju tožnika je tožena stranka pri izločitvi njegove vloge uporabila kriterije, ki niso bili objavljeni v javnem razpisu in hkrati glede razvrščanja malih in srednjih podjetij ni upoštevala kriterijev iz predpisov, ki jih je sama navajala v javnem razpisu, kar je imelo po mnenju tožeče stranke za posledico nepravilnost odločitve, gre pa tudi za bistveno kršitev postopka. Sodišču predlaga, da sklep tožene stranke odpravi oz. spremeni, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka navedbe tožnika. Javni razpis je tožena stranka objavila na podlagi Programa ukrepov za vzpodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002 do 2006, kjer so (stran 14) zapisane definicije velikosti podjetij s sklicevanjem na 52. člen ZGD, na podlagi sprememb in dopolnitev poslovnega in finančnega načrta Javnega sklada RS za podjetništvo za leto 2005, sklepa Vlade RS z dne 23. 6. 2005 in pogodbe o financiranju in izvajanju instrumenta s strani Ministrstva za gospodarstvo RS. Sklicuje se na vsebino objavljenega javnega razpisa in na točko 2. 1 Pogoji in merila za odobritev subvencije ter navaja 52. člen ZGD, kjer so zapisana tudi merila, po katerih se šteje družba za veliko družbo, teh meril pa v javni razpis zaradi načela ekonomičnosti ni prepisovala, ker po njenem mnenju zadošča sklicevanje na ustrezen člen ZGD, kjer so ta merila določena. Pri pregledu vloge in po preveritvi podatkov o tožniku pri AJPES-u Finančni podatki - se je za tožečo stranko ugotovilo, da je po velikosti velika družba. Sklicuje se na omejitve pri prijavi na razpis, po katerih se javni razpis ne morejo prijaviti podjetja, ki so v skladu z opredelitvijo 53. člena ZGD dolžna izdelati konsolidirano letno poročilo in so vključena v konsolidacijo kot podrejene družbe. Iz vloge tožeče stranke pa je razvidno in kot tudi sama navaja, da izdeluje konsolidirano letno poročilo. V posledici navedenega je tožena stranka ugotovila, da je tožnik velika družba, tožeča stranka pa tudi sama v pritožbi navaja, da ima v skladu z 52. členom ZGD konsolidirano letno poročilo zaradi lastništva v podjetju A.A.A. d.o.o. B.. Po mnenju tožene stranke so bile navedbe v javnem razpisu jasne in nedvoumne. Predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka in naložitev plačila stroškov postopka tožeči stranki.

V pripravljalni vlogi se tožeča stranka sklicuje na podatke, ki dokazujejo, da po določilih 52. člena ZGD ni velika družba in tabelarno prikazuje status velikosti družbe po kriterijih iz navedenega člena, ne strinja pa se s stališčem tožene stranke glede izločitvenih razlogov iz točke 2.1 javnega razpisa, po katerem se na razpis ne morejo prijaviti podjetja, ki so v skladu z opredelitvijo 53. člena ZGD dolžna izdelati konsolidirano letno poročilo in so vključena v konsolidacijo kot podrejene družbe, saj je tožeča stranka v konsolidacijo vključena kot nadrejena družba, zato meni, da je upravičena do sodelovanja na javnem razpisu.

Pripravljalna vloga je bila poslana toženi stranki.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa udeležbe v tem postopku ni prijavilo.

Tožba je utemeljena.

V zadevi je sporno ali tožnik izpolnjuje pogoje za prijavo na Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - Ukrep 1.3 Izboljšanje podpornega okolja za podjetništvo za neposredne vzpodbude za investicijske projekte malih in srednje velikih podjetij v letu 2005 in 2006 (Uradni list RS, št. 65-67/2005) in sicer gre za vprašanje izpolnjevanja splošnih pogojev (točka 2. 1.), po katerih se na razpis lahko prijavijo gospodarske družbe, ki se v skladu z 52. členom ZGD razvrščajo med majhne družbe in srednje družbe ter samostojni podjetniki. Merila za majhno in srednjo družbo so v javnem razpisu posebej navedena in sicer je opredelitev teh dveh družb enaka kot ju opredeljujeta 2. in 3. odstavek 52. člena ZGD. V obravnavanem primeru je sporno ali se tožeča stranka glede na javni razpis lahko uvršča med male družbe glede na okoliščino (ki med strankama ni sporna), da je po 53. členu ZGD dolžna izdelati konsolidirano letno poročilo.

Prvostopni organ je vlogo tožeče stranke zavrnil, sklicujoč se na določbi 52. in 53. členom ZGD, ni pa navedel na podlagi katerih podatkov je ugotovil, da je tožnik veliko podjetje, kar je delno popravila tožena stranka, ko je navedla, da je tožnik za poslovno leto 2004 izdelal konsolidirano letno poročilo, kar ga v skladu z 52. in 53. členom ZGD uvršča med velike družbe. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, na podlagi kakšnih podatkov tožena stranka ugotavlja, da je tožnik velika družba. Tožena stranka tudi ne odgovori na navedbe tožnika glede izpolnjevanja merila števila zaposlenih in čistih prihodkov od prodaje, kakor tudi ne glede omejitvenih razlogov v zvezi z zatrjevanjem tožnika, da je vključen v konsolidacijo kot nadrejena družba. Gre za relevantne okoliščine, ki pa jih sodišče ne more preizkusiti, zato je odločitev tožene stranke nezakonita. Po 228. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 do 73/04, dalje ZUP) mora biti sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba, obrazložen. Ob tem sodišče navaja, da sklicevanje tožene stranke na finančne podatke AJPES-a iz odgovora na tožbo, ne more nadomestiti pomanjkljivosti obrazložitve. Sodišče še dodaja, da ZGD v 2. in 3. odstavku 52. člena določa merila, po katerih se družbe za namene ZGD razvrščajo na majhne in srednje družbe, ko določa povprečno število zaposlenih, čiste prihodke od prodaje in vrednost aktive, na kar se sklicuje javni razpis, ko napotuje na 52. člen ZGD in sicer le glede razvrščanja med majhne in srednje družbe. Tožena stranka v tej zvezi tudi ni odgovorila na očitke tožnika tožnika glede izdelave konsolidiranega letnega poročila, v katero je tožnik vključen kot nadrejena družba.

Po povedanem gre za bistveno kršitev pravil postopka, saj izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, zato je nezakonita ter jo je treba odpraviti. Sodišče je na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1) v povezavi s prehodno določbo 2. odstavka 105. člena istega zakona, odločbo tožene stranke odpravilo ter zadevo vrnilo ob upoštevanju 4. in 5. odstavka 64. člena ZUS-1 toženi stranki v ponovni postopek.

Sodišče ni sledilo predlogu tožeče stranke za odločanje v sporu polne jurisdikcije, ker narava stvari to ne dopušča in ne dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago.

Skladno z določbo 23. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 do 45/06 - odl. US, dalje ZUS) v povezavi s 104. členom ZUS-1, je na podlagi 1. odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/04, dalje ZPP-UPB2), v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS, tožena stranka dolžna poravnati tožeči stranki stroške postopka ob upoštevanju Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03 in 70/03 - popr.) in tarifne št. 30 kot sledi: 300 točk za sestavo tožbe, administrativne stroške v višini 10 točk (13. člen Odvetniške tarife), torej skupno 310 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR skupaj znaša 141,36 EUR. Pripadajoč DDV po stopnji 20 % znaša 28,26 EUR, tožniku se povrnejo tudi stroški plačane takse za tožbo v višini 63 EUR, kar vse skupaj znaša 231,62 EUR. Ostale priglašene stroške je sodišče zavrnilo kot nepotrebne.

Pravni pouk temelji na podlagi 73. člena ZUS-1 v povezavi s 1. odstavkom 107. člena istega zakona.