Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja obstoja procesne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v razlogih sodbe pritožbenega sodišča, s katerimi je utemeljeno stališče, da ne gre za mešan pravni posel.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja obstoja procesne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v razlogih sodbe pritožbenega sodišča, s katerimi je utemeljeno stališče, da ne gre za mešan pravni posel.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval razveljavitev darilne pogodbe, ki jo je njegov pravni prednik sklenil s tožencem, in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Presodilo je, da tožnik ni izkazal neizpolnitve nagiba obdaritve in hude nehvaležnosti obdarjenca. Iz določila pogodbe, da se toženec zavezuje pomagati darovalcu v času njegove bolezni in obnemoglosti, ne izhaja, da gre za darilo z obveznim naročilom. Upoštevaje ostale konkretne okoliščine primera tudi ne gre za mešan pravni posel. 2. Pritožbeno sodišče je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Pritrdilo je razlogom prvostopenjskega sodišča in dodalo, da je prevzemanje obveznosti s strani takrat še mladoletnega toženca vprašljivo tudi po določbi 111. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Ni šlo za mešan pravni posel. Tožnikove navedbe bi sicer lahko kazale na pogodbo o preužitku, vendar pa je bistveno, da ni šlo za obojestransko obveznostno razmerje in da darilo ni bilo pogojevano. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tudi pritožbo zoper odločitev predsednika prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika. Pritrdilo je razlogom izpodbijanega sklepa, da tožnik ni izkazal dvoma v neodvisno in nepristransko sojenje.

3. Tožnik je zoper odločbo pritožbenega sodišča vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem izpostavlja vprašanja o pravici do neodvisnega in nepristranega sojenja (glej odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up 365/05 z dne 6. 7. 2006), o prevzemanju obveznosti s strani mladoletnih pogodbenikov in o pravnem standardu hude nehvaležnosti. Glede zadnjega vprašanja se je pravna praksa izoblikovala predvsem v zvezi o primeri fizičnega nasilja in enkratnih razžalitev (glej odločbe VSK I Cp 1002/2004 z dne 24. 1. 2006, I Cp 1228/2003 z dne 19. 10. 2004 in VSM I Cp 2103/2009 z dne 12. 1. 2010). V predlogu uveljavlja tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi bila v neobrazloženih in nerazumljivih razlogih pritožbenega sodišča o neobstoju mešanega pravnega posla.

4. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.a člena ZPP).