Jedro

Neutemeljen je očitek, da upnik ni zadostno specificiral dolga in da iz kartice prometa ni razvidno, da bi bili upoštevani vsi njegovi plačani zneski. Upnik je s predlogom za izvršbo vložil kartico prometa, drugodolžnik je imel možnost le-to preveriti in konkretno zatrjevati neupoštevana plačila.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Drugodolžnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti upniku 3.260,33 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor (I. točka izreka). Sklenilo je, da dolžnik sam trpi svoje stroške ugovornega postopka (II. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da mora v roku 8 dni povrniti upniku 3.558,99 EUR nadaljnjih stroškov izvršilnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Ugotovilo je, da je upnik že v odgovoru na ugovor in v vlogi z dne 19. 3. 2025 izkazal, da je pri izračunu dolga upošteval vsa delna plačila dolžnika, kar izhaja iz predlogu za izvršbo priložene kartice prometa od 3. 9. 2019 do 17. 7. 2023, kjer je pri izračunu preostalega dolga upošteval skupno 106.994,62 EUR delnih poplačil kredita, kar je več kot zatrjuje dolžnik (44.804,51 EUR in 43.915,25 EUR). Iz kartice prometa od 3. 9. 2019 do 17. 7. 2023 je razvidno, da je upnik upošteval tudi nakazilo iz naslova ščitenja obrestne mere 30. 6. 2023 v skupnem znesku 7.548,87 EUR. S 6. členom kreditne pogodbe je določeno, če je ob sklenitvi ali med trajanjem kreditne pogodbe vrednost seštevka referenčne obrestne mere in dogovorjene marže, ki znaša 3,10 % letno, enaka 0,0 ali manj, znaša obrestna mera za kredit 0,0 % EUR letno.

2.Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo drugodolžnik brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je predložil dokazila bančne izpiske, iz katerih izhaja, da je od 1. 6. 2022 do 2. 8. 2023 upniku plačal vsaj 61.607,82 EUR, dodatno 15.000,00 EUR v letu 2024 in 9.945,8 EUR dne 29. 12. 2023, kar skupaj znaša skoraj 90.000,00 EUR. Upnik ne pojasni kam je bil knjižen znesek 26.380,37 EUR. Iz dokumenta ″Cap Argos - obvestilo in obračun predčasne prekinitve posla‶ izhaja, da je upnik 30. 10. 2024 nakazal 26.380,37 EUR na račun, ki naj bi bil povezan s kreditno pogodbo. Vendar na Revolut račun sredstva niso prispela, tudi na PHV račun verjetno ne, banka pa ni pojasnila kam in kdaj je bil znesek knjižen. Pogodbena klavzula o referenčni obrestni meri Euribor +3,10 % je bila uporabljena v času, ko je bil Euribor negativen. To pomeni, da kljub domnevni zaščiti dolžnika ni bilo prilagajanja obrestne mere. Banka je kršila načela poštenega pogodbenega razmerja in enostransko povečevala obveznosti, kar je razvidno iz korespondence banke. Sodišče ni vsebinsko obravnavalo dolžnikovih dokazov in dejstev, ampak jih je pavšalno zavrnilo, češ da niso podprta z dokazili, kar ne drži. Upnik ni zadostno specificiral dolga. Tudi iz kartice prometa ni razvidno, da bi bili upoštevani vsi dolžnikovi plačani zneski.

3.Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je upošteval vsa plačila, ki jih drugodolžnik ponavlja v pravnih sredstvih. Celo več, pri predlogu za izvršbo je upošteval tudi plačila, ki jih drugodolžnik ne navaja, to je precej več, kot zatrjuje, da naj bi plačal upniku iz kreditnega razmerja. Jasno je, da iz naslova obrestne klavzule drugodolžnik ni bil oškodovan, upnik pa v ničemer obogaten. Upnik je natančno specificiral, obrazložil in izkazal terjatev, ki jo predlaga v izterjavo, kar je v obrazložitvi sklepa povzelo tudi sodišče.

4.Drugodolžnik vlaga tudi dopolnitev pritožbe z listinskimi dokazi. Izpodbijani sklep mu je bil vročen po pooblaščeni odvetniški družbi 10. 6. 2025, zadnji dan 8-dnevnega pritožbenega roka je bil 18. 6. 2025, dopolnitev pritožbe je vložil priporočeno po pošti 19. 6. 2025. Torej po izteku pritožbenega roka, sodišče druge stopnje zato ni upoštevalo dopolnitve pritožbe.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Drugodolžnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je kršen temeljni ustavni princip pravice do pravnega sredstva, da ni vsebinsko obravnavalo njegovih dejstev in dokazov, da jih je pavšalno zavrnilo. V pritožbi ne konkretizira katera naj bila neupoštevana dejstva in zavrnjeni dokazi.

7.Prav tako drugodolžnik neutemeljeno navaja, da njegova plačila niso bila upoštevana, kar naj bi znašalo skoraj 90.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je glede na predlogu za izvršbo priloženo kartico prometa od 3. 9. 2019 do 17. 7. 2023 sledilo upniku, da je upošteval skupno 106.964,62 EUR delnih poplačil kredita, kar je celo več kot je zatrjeval drugodolžnik (44.804,51 EUR in 43.915,25 EUR; 10. točka obrazložitve sklepa). Zatrjevano plačilo 15.000,00 EUR v letu 2024 je neupoštevna pritožbena novota, za katero drugodolžnik ni pojasnil zakaj je brez svoje krivde ni mogel podati pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 286. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Za znesek 9.945,53 EUR, plačan dne 29. 12. 2023, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je upnik z vlogo z dne 23. 1. 2024 vložil delni umik (10. točka obrazložitve sklepa). To pritožbeno ni sporno in iz spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje že izdalo sklep o delni ustavitvi izvršbe z dne 22. 2. 2024 za ta znesek in za 3.000,00 EUR.

8.Prav tako so neupoštevne pritožbene novote glede zneska 26.380,37 EUR, ki naj bi ga upnik nakazal drugodolžniku brez pojasnilu kam in kdaj. Drugodolžnik ni pojasnil zakaj ni mogel brez svoje krivde podati navedb pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 286. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

9.Glede negativnega Euribora drugodolžnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, ko je povzelo iz 6. člena kreditne pogodbe, če je ob sklenitvi ali med trajanjem kreditne pogodbe vrednost seštevka referenčne obrestne mere in dogovorjene marže, ki znaša 3,10 % letno, enaka 0,0 ali manj, znaša obrestna mera za kredit 0,0 % EUR letno (11. točka obrazložitve sklepa). Neutemeljeno zato navaja, da ni bilo ustreznega prilagajanja obrestne mere in da je upnik kršil načela poštenega pogodbenega razmerja ter enostransko povečeval obveznosti. Tudi ne pojasni konkretno iz katere e-pošte upnika naj bi to izhajalo.

10.Neutemeljen je še očitek v zaključku pritožbe, da upnik ni zadostno specificiral dolga in da iz kartice prometa ni razvidno, da bi bili upoštevani vsi njegovi plačani zneski. Upnik je s predlogom za izvršbo vložil kartico prometa, drugodolžnik je imel možnost le-to preveriti in konkretno zatrjevati neupoštevana plačila. Razen zneska 7.548,83 EUR in nakazil 44.804,51 ter 43.915,25 EUR ni zatrjeval. V teh okoliščinah je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovor drugodolžnika. Pravilno mu je tudi naložilo nadaljnje stroške izvršilnega postopka. Višine drugodolžnik konkretno ne izpodbija. Neutemeljeno navaja, da je njegova obveznost kot poroka subsidiarna. Drugodolžnik je že v uvodu kreditne pogodbe naveden kot porok in plačnik, kar pomeni solidarno poroštvo po tretjem odstavku 1019. člena Obligacijskega zakonika.

11.V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

12.Drugodolžnik ni uspel s pritožbo, upnikovi stroški za odgovor so bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ. Sodišče druge stopnje mu je priznalo nagrado za odgovor na pritožbo 4400 točk po 7. točki Tarifne številke 31 Odvetniške tarife, pavšalni znesek za poštne in druge izdatke 2 % do 1000 točk in 1 % nad 1000 točkami, 22 % DDV. Skupaj znašajo 3.260,33 EUR. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS, številka 1/2006.