Jedro

Med objektivnimi okoliščinami ponovitveno nevarnost pri obdolžencu utemeljujejo predvsem teža, način storitve in okoliščine, v katerih naj bi bilo izvršeno očitano kaznivo dejanje, pri čemer je treba upoštevati, da sta bila odkrita laboratorija za pridelavo prepovedane droge izredno dobro in skrbno opremljena, izstopa pa tudi velika količina zaseženih rastlin konoplje in posušenih delcev konoplje.

Izrek

Obdolženemu R. H. se pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku podaljša za 1 (en) mesec in 15 (petnajst) dni, to je do vključno 10. 8. 2015.

Obrazložitev

A. 1. Dežurni preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Celju je zoper obdolženega R. H. dne 28. marca 2015 odredil pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi z utemeljenim sumom, da je storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) delno v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 (sklep I Kpd 11838/2015). Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Celju je na predlog okrožnega državnega tožilca obdolžencu pripor po preteku enega meseca podaljšal še za dva meseca iz istega pripornega razloga, to je do 26. 6. 2015 do 08.20 ure (sklep II Ks 11838/2015 z dne 23. 4. 2015).

2. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Celju je s sklepom I Kpr 11838/2015 z dne 30. 3. 2015 zoper obdolženca uvedel kazensko preiskavo zaradi utemeljenega suma, da je storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1 delno z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. 3. Okrožni državni tožilec je dne 19. 6. 2015 podal predlog za podaljšanje pripora obdolžencu za še dva meseca iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti ter obrazloženo navajal razloge za odreditev (oziroma podaljšanje) pripora (utemeljen sum, ponovitveno nevarnost, nujnost in neogibnost ter sorazmernost pripora) ter navedel, da se razlogi, ki so utemeljevali odreditev pripora niso v ničemer spremenili.

4. Preiskovalni sodnik je v dopisu z dne 22. 6. 2015 skladno s tretjim odstavkom 205. člena ZKP med drugim navedel, da je bila zoper obdolženega preiskava uvedena s sklepom z dne 30. 3.2015, državno tožilstvo pa je v predlogu za dopolnitev preiskave predlagalo dopolnitev izvedenskega mnenja Nacionalnega forenzičnega laboratorija (v nadaljevanju NFL), in sicer o primerjavi bioloških sledi obdolženca z sledmi, najdenimi in zavarovanimi pri hišni preiskavi, opravljeni dne 23. 12. 2014 na naslovu T., Prebold, na predmetih, označenih z navedenimi številkami iz zapisnika o ogledu PU Celje z dne 25. 12. 2014: vrtnarskih delovnih rokavicah (št. 24), termometru (št. 26), dveh timerjih (št. 27 in št. 28), baterijskemu vrtalniku (št. 29), PVC ročajih za zalivanje (št. 30 in 31), timerju (št. 32), električnemu vrtalniku (št. 33) in francoskemu ključu (št. 34). Meni, da je predlog tožilstva glede roka dveh mesecev za katerega naj se pripor podaljša primeren za izdelavo izvedenskega mnenja in morebitno sestavo obtožnice državnega tožilca.

5. Glede na določilo drugega odstavka 205. člena ZKP je preiskovalni sodnik obdolženca in njegovega zagovornika seznanil s predlogom državnega tožilstva za podaljšanje pripora ter ju poučil, da se lahko v roku 24 ur izjavita o predlogu tožilstva. Na predlog okrožnega državnega tožilca je odgovoril obdolženčev zagovornik ter problematiziral sorazmernost pripora. Meni, da bi bil primernejši ukrep hišni pripor. Problematizira tožilčevo dokazno oceno izpovedi priče J. Č., saj meni, da je šibka in neupoštevna tako pri ustvarjanju zaključkov o obstoju utemeljenega suma, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje kot pri ustvarjanju zaključkov o obstoju okoliščin, ki bi utemeljevale ponovitveno nevarnost obdolženega ter neogibnost pripora.

B.

6. Po drugem odstavku 205. člena ZKP sme senat Vrhovnega sodišča pripor po poteku treh mesecev podaljšati še največ za tri mesece, če teče postopek za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora nad pet let. Za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1 je predpisana kazen od enega do desetih let zapora, to pa pomeni, da je izpolnjen formalni pogoj za podaljšanje pripora nad tri mesece.

7. Odločanje o podaljšanju pripora obsega preizkus, da je 1) podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje, 2) podan kateri izmed pripornih razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP in da je 3) pripor neogibno potreben za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi.

8. Zoper obdolženega je sklep o uvedbi kazenske preiskave I Kpr 11838/2013 z dne 30. 3. 2015 že postal pravnomočen dne 11. 4. 2015, s tem pa je sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, ki se mu očita, utemeljen. V teku kazenske preiskave tudi niso bila ugotovljena dejstva ali okoliščine, ki bi izključile utemeljenost suma. S tem v zvezi okrožni državni tožilec navaja, da se je utemeljen sum tekom preiskave le potrdil, in sicer z izdelanim izvedenskim delom NFL ter izpovedbama zaslišanih policistov S. A. in B. J. Presoja verodostojnosti dokazov oziroma njihovo medsebojno ocenjevanje pa je pridržano razpravljajočemu senatu na glavni obravnavi (člen 355 ZKP).

9. V zvezi s pripornim razlogom ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP je bilo v dosedanjih sklepih o odreditvi in podaljšanju pripora ugotovljeno, da pri obdolžencu obstojijo objektivne in subjektivne okoliščine, ki utemeljujejo sklep o tako visoki nevarnosti ponovitve istovrstnega kaznivega dejanja, da jo je mogoče odvrniti le s priporom.

Med objektivnimi okoliščinami ponovitveno nevarnost pri obdolžencu utemeljujejo predvsem teža, način storitve in okoliščine, v katerih naj bi bilo izvršeno očitano kaznivo dejanje, saj se mu očita izvršitev kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1, torej kaznivega dejanja, ki ga KZ-1 uvršča v kategorijo kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje kot eno od temeljnih človeških vrednot in za katero je zagrožena kazen od enega do desetih let zapora. V zvezi z načinom storitve dejanja je potrebno upoštevati, da sta bila odkrita laboratorija za pridelavo prepovedane droge izredno dobro in skrbno opremljena, med okoliščinami kaznivega dejanja pa izstopa velika količina zaseženih rastlin konoplje (1205 rastlin) in posušenih delcev konoplje (10.779 g), navedeno drogo pa je poleg amfetamina, imel obdolženec tudi na domu, kjer je prebival. Med subjektivnimi okoliščinami ne gre spregledati osebnih lastnosti obdolženega, ki kažejo na njegovo vztrajnost, premišljenost in načrtno izvajanje kaznivih dejanj s ciljem po zaslužku, neoziraje se na zdravje uživalcev konoplje oziroma amfetamina. Obdolženec se namreč ni ustavil pri proizvodnji večjih količin prepovedane droge konoplje v letu 2014, ampak je z namenom nadaljnje prodaje dne 26. 3. 2015 hranil še dodatno skoraj 40 g konoplje ter še drugo vrsto prepovedane droge (amfetamin), kar izkazuje razširitev njegove kriminalne aktivnosti še na drugo vrsto prepovedanih drog. Obdolženec je tudi predkaznovan. S sodbama Okrožnega sodišča v Celju K 57/2006 z dne 12. 11. 2009 in I K 53138/2012 z dne 27. 12. 2012 je bil obsojen zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru K 217/2003 z dne 25. 1.2 2009 pa zaradi kaznivega dejanja ropa po prvem odstavku 206. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. Gre za povratnika pri kaznivih dejanj, ki ga niti dve obsodbi zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, niti ena prestana zaporna kazen niso odvrnile od storitve obravnavanega kaznivega dejanja. Vse to kaže na dejstvo, da dosedanji kazenski postopki nanj niso pozitivno vplivali, da bi prenehal z izvrševanjem kaznivih dejanj, ampak z le temi nadaljuje, kriminalno dejavnost stopnjuje ter mu to predstavlja način njegovega življenja.

Glede na navedeno so po presoji Vrhovnega sodišča podane tako objektivne kot subjektivne okoliščine, ki dokazujejo resno in konkretno nevarnost, da bi obdolženec na prostosti nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj.

10. Vrhovno sodišče pritrjuje stališču predlagatelja, da je pripor v obravnavanem primeru neogibno potreben ukrep za zagotavljanje varnosti ljudi in njihovega zdravja, saj so glede tega pogoja za podaljšanje pripora podani enaki razlogi, kot so bili ugotovljeni in navedeni že v predhodnih sklepih o odreditvi in podaljšanju pripora. Gre namreč za primer kaznivega dejanja z izvrševanjem katerega se zdravje in celo življenja potencialnih uživalcev mamil izrazito ogroža. Kazniva dejanja s področja zlorabe prepovedanih drog predstavljajo eno najtežjih kaznivih dejanj z morebitnimi daljnosežnimi posledicami tako za varnost kot za zdravje ljudi. Zagovornikovo naziranje, da je mogoče isti učinek doseči z milejšim ukrepom kot je hišni pripor je nesprejemljivo, saj je ob današnjih telekomunikacijskih tehnologijah ter splošni mobilnosti mogoče sodelovati in voditi tako proizvodnjo kot preprodajo prepovedanih drog tudi z doma.

Pripor je pri obdolžencu še vedno sorazmeren ukrep. Teža obdolžencu očitanih storitev in stopnja ogrožanja pravno zavarovane dobrine, ki jo izvrševanje tovrstnih kaznivih dejanj predstavlja, to je varnost zdravja in življenja predvsem mladih ljudi, opravičuje poseg v osebno svobodo obdolženca z odvzemom prostosti.

C.

11. Ob upoštevanju navedenih razlogov, je pomembna okoliščina za odločanje o trajanju nadaljnjega podaljšanja pripora tudi predviden čas, v katerem naj bi bila preiskava zaključena. Glede na navedeno in ob upoštevanju, da je državni tožilec dne 15. 6. 2015 zahteval dopolnitev preiskave, do česar se je preliminarno opredelil tudi preiskovalni sodnik (glede nujnosti dopolnitve izvedenskega mnenja NFL o primerjavi bioloških sledi obdolženca s sledmi najdenimi in zavarovanimi pri hišni preiskavi opravljenimi dne 23. 12. 2014 na naslovu T., Prebold), je Vrhovno sodišče predlogu okrožnega državnega tožilca deloma ugodilo in pripor zoper obdolženega podaljšalo za 1 (en) mesec in 15 (petnajst) dni. Ta rok ocenjuje (tudi ob ustreznem angažiranju prvostopenjskega sodišča) kot še primeren za opravo procesnega dejanja, ki ga navaja okrožni državni tožilec ter za siceršnji zaključek preiskave.