Izbris komentarjev na spletnem portalu

Datum

24.04.2025

Številka

07121-1/2025/507

Kategorije

Pravica do izbrisa - pozabe, Svetovni splet

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 3. 4. 2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede tega, ali je možno doseči izbris anonimnih komentarjev, ki so objavljeni na spletnem portalu, kjer lahko osebe komentirajo zdravnike, ki so navedeni z imenom in priimkom.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP se lahko dokončno opredeljuje do konkretnih obdelav osebnih podatkov le v nadzornih postopkih.

Izbris imena in priimka prizadete osebe ali komentarja o njej iz spletnega portala je načeloma lahko varovan tudi s pravico do izbrisa osebnih podatkov iz 17. člena Splošne uredbe, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji.

Komentarji na spletnem portalu predstavljajo obdelavo osebnih podatkov v okviru uresničevanja svobode izražanja misli, zato se pravice prizadetega posameznika (pravica do izbrisa, odstranitveni zahtevek po Obligacijskem zakoniku ali morebitne druge pravice na področju svobode izražanja), v primeru zavrnitve zahteve s strani upravljavca, lahko uresničujejo le v sodnem postopku kot to določa 73. člen ZVOP-2.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da je pristojen le za presojo situacij, ko gre za obdelavo osebnih podatkov. Ti so definirani v 1. odstavku 4.člena Splošne uredbe kot katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. V primeru, ko gre za obdelavo osebnih podatkov, Splošna uredba zagotavlja posameznikom določene pravice (člen 12 do 22 Splošne Uredbe). V tem primeru izpostavljamo pravico do izbrisa iz 17. člena Splošne uredbe. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, lahko v določenih primerih, zahteva od upravljalca, da njegove osebne podatke izbriše. Tako je mogoče npr. zahtevati od upravljalca, da odstrani s svoje spletne strani ime in priimek posameznika, ki to zahteva, če za obdelavo teh osebnih podatkov ni več podlage.

Zahtevo za izbris je potrebno nasloviti na upravljavca, ki mora skladno s členom 12 Splošne uredbe o varstvu podatkov, informacije o ukrepih, sprejetih na zahtevo posameznika, le-temu zagotoviti brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru v enem mesecu po prejemu zahteve (ta rok se lahko po potrebni podaljša za največ dva dodatna meseca, o čemer pa mora upravljavec posameznika pravočasno obvestiti). Če upravljavec vašo zahtevo zavrne ali o njej v predpisanem roku ne odloči, lahko vložite pritožbo zoper upravljavca. Pritožbo naslovite na nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov, v RS je to IP. Na spletni strani IP je objavljen obrazec, s katerim si lahko pomagate pri podaji zahteve.

IP nadalje pojasnjuje, da pride lahko v primeru komentarjev na spletu do kolizije pravice do varstva osebnih podatkov s pravico do svobode izražanja. Razmerje med pravicama je urejeno v 73. členu ZVOP-2. V tretjem odstavku tega člena je določeno, da uveljavljanje pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki se obdelujejo po tem členu, zagotavljajo sodišča v skladu z določbami drugih zakonov, ki urejajo svobodo izražanja in sodno varstvo. Upoštevajoč navedeno, odločanje o izbrisu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru uresničevanja svobode izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja v okvirih pravnega reda Republike Slovenije, ni upravna zadeva, zato IP ni pristojen za odločanje.

Lahko pa gre za materijo, ki jo Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 – odl. US; KZ-1) ureja v poglavju kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime (člen 158. in naslednji). Posameznik, ki meni, da je utrpel duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti ali okrnitve osebnostne pravice pa lahko zahteva denarno odškodnino (179. člen Obligacijskega zakonika RS (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631.; OZ), in sicer pred pristojnim civilnim sodiščem.

IP se je s podobno problematiko komentarjev na spletnih forumih že ukvarjal in v zvezi z njo napisal neobvezujoča mnenja, ki si jih lahko preberete na spletni strani IP na: https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop/anonimno-spletno-ocenjevanje-profesorjev in https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/6048a64138800.

Lepo vas pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka