Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče odloča le v mejah postavljenih zahtevkov.
1. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje: - razveljavi v delu, v katerem je bila prisojena odškodnina za premoženjsko škodo v znesku 602,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.06.2006 dalje do plačila; - spremeni tako, da se prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo zniža za znesek 3.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.06.2006 dalje do plačila, in v odločitvi o pravdnih stroških spremeni tako, da se pravdni stroški, ki jih mora tožena stranka plačati tožeči stranki, znižajo za 1.754,45 EUR.
2. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki plačati pritožbene stroške v znesku 321,00 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe sodišča druge stopnje, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev, do plačila. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.
: Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje delno ugodilo zahtevku tožeče stranke za plačilo odškodnine. Tožnici je prisodilo odškodnino za premoženjsko škodo v višini 602,18 EUR, odškodnino za pretrpljene fizične bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem v višini 5.500,00 EUR, odškodnino za pretrpljen strah v višini 1.000,00 EUR in odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti v višini 7.500,00 EUR. Sodišče je nadalje odločilo, da je tožena stranka v pravdi uspela v 80% (100% po temelju in 57% po višini) in zato naložilo toženi stranki, da mora tožeči povrniti pravdne stroške v višini 2.054,00 EUR.
Tožena stranka je vložila pravočasno pritožbo, s katero izpodbija sodbo v delih, ki se nanašajo na dosojeno odškodnino za premoženjsko škodo v znesku 602,18 EUR, na dosojeno odškodnino zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti nad zneskom 4.000,00 EUR in v delu, ki se nanaša na stroške postopka, in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. V pritožbi Višjemu sodišču predlaga, naj spremeni izpodbijano sodbo oziroma jo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Navaja, da je tožena stranka v odgovoru na tožbo priznala premoženjsko škodo v znesku 602,18 EUR, jo izplačala, nato pa je tožeča stranka zahtevek v taki višini umaknila. Tako tožeča stranka sploh ni več uveljavljala zahtevka za premoženjsko škodo, sodišče pa je s tem, da je premoženjsko škodo prisodilo, odločilo preko zahtevka. Sodišče je tudi določilo previsoko odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti. Iz navedb obeh postavljenih izvedencev je razvidno, da tožnica večino svojih aktivnosti lahko še vedno opravlja, pa čeprav z več psihofizičnega napora. Izvedenec M. C. je navedel, da poka sramnih kosti praviloma ne pušča pomembnejših trajnih posledic, da pa se ob večjih obremenitvah v predelu zloma lahko občasno pojavljajo bolečine. Glede na navedeno bi zadoščala odškodnina v višini 4.000,00 EUR. Pri ugotavljanju uspeha v pravdi bi sodišče moralo upoštevati, da je toženka temelj priznala že v odgovoru na tožbo, zato bi stroške moralo razdeliti izključno na podlagi uspeha glede višine zahtevka.
Pritožba je utemeljena.
Pritožba utemeljeno navaja, da se je v sodbi neupravičeno prisodilo odškodnino za premoženjsko škodo, ki je bila v celoti priznana v odgovoru na tožbo in je v tem delu bil postopek s sklepom ustavljen. Sodišče je tako odločilo preko zahtevka, saj tožeča stranka odškodnine za premoženjsko škodo ni zahtevala, sodišče pa ji jo je kljub temu prisodilo. S tem je prekršilo določbo prvega odstavka drugega člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki določa, da sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče skladno s 357. členom ZPP sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v delu, v katerem je prisojena odškodnina za premoženjsko škodo v znesku 602,18 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo obseg poškodb, ki jih je tožnica utrpela ob nesreči, obseg in intenziteto njenih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenca medicinske stroke pravilno ugotovilo, da obstaja možnost, da tožnica še vedno čuti bolečine v predelu leve sramnice. Bolečine so subjektivne, objektivno jih ni mogoče dokazati, je pa mogoče, da tožnica občasno trpi blage do zmerne bolečine. Tožnica večino svojih aktivnosti lahko opravlja, vendar mora vanje vložiti več psihofizičnega napora. Občasne težave ima lahko ob spremembah vremena, ob daljši hoji in ob fizičnih aktivnostih na kmetiji. Poškodba je pri tožnici pustila le minimalne anatomske posledice, še vedno pa se lahko ukvarja z vsemi aktivnostmi, s katerimi se je ukvarjala pred poškodbo. Tožničinih trditev, da njena noga še vedno ni v redu, da ima občutek, da stopa v prazno in da čuti mravljinčenje v levem delu telesa, izvedenec medicinske stroke ni mogel potrditi. Iz mnenja izvedenca urologa tudi jasno izhaja, da tožničina inkontinenca ni posledica obravnavanega dogodka. Sodišče prve stopnje je tako pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje glede trajnih posledic poškodbe ter obseg in intenziteto duševnih bolečin zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti.
Po 179. členu Obligacijskega zakonika (OZ) oškodovancu pripada odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja in trajanje bolečin, to opravičujejo. Višina odškodnine je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena odškodnine. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo te določbe. Tožnica še vedno lahko opravlja prav vse dejavnosti, ki jih je opravljala pred poškodbo. Še vedno opravlja isto delo, nikdar ni navajala, da jo posledice poškodbe obremenjujejo v taki meri, da bi bila primorana poiskati drugo zaposlitev. Izvedenec medicinske stroke je izrecno navedel, da je poškodba pri tožnici pustila le minimalne anatomske posledice. Izvedenec tudi ni mogel z gotovostjo potrditi, da tožnica dejansko trpi bolečine, le dopuščal je možnost, da občasno trpi blage do zmerne bolečine. Tožnici se zaradi posledic poškodbe ni bilo treba odpovedati nobeni dejavnosti. Primerna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti v ugotovljenem obsegu pa znaša 4.000,00 EUR. Iz tega razloga je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je prisojeno odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti znižalo za 3.500 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Pritožba utemeljeno izpodbija sodbo glede odločitve v pravdnih stroških. Ker je tožena stranka tožbeni zahtevek po temelju priznala že v odgovoru na tožbo, se uspeh pravdnih strank skladno s 157. členom ZPP določa samo glede na uspeh pri višini tožbenega zahtevka. Tožeča stranka je zahtevala 25.639,74 EUR odškodnine. Po spremembah zaradi uspešne pritožbe ji je bila prisojena odškodnina v višini 11.102,18 EUR. Tožeča stranka je torej v pravdi uspela v 43,30 %, tožena pa v 56,70 %. Pravdni stroški tožeče stranke znašajo 3.009,76 EUR. Glede na 43,30 % uspeh v pravdi je tožeča stranka upravičena do povračila svojih stroškov v višini 1.303,23 EUR. Pravdni stroški tožene stranke, znašajo 1.770,16 EUR. Tožena stranka je upravičena do povračila pravdnih stroškov v višini 1.003,68 EUR. Po pobotanju pravdnih stroškov je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 299,55 EUR. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je stroške, ki jih mora tožena stranka plačati tožeči stranki, znižalo za 1.754,45 EUR.
Tožena stranka je v celoti uspela s pritožbo, zato ji je tožeča stranka dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka, in sicer sodno takso za pritožbo v višini 321,00 EUR.