- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSK sklep I Cp 347/2004
ECLI:SI:VSKP:2006:I.CP.347.2004 Civilni oddelek
Povzetek
- Zastaranje taksne obveznostiAli je taksna obveznost zastarala in kakšne so posledice neplačila takse?
- Ustavitev postopka zaradi neplačila takseAli je sodišče pravilno ustavilo postopek zaradi neplačila takse, če je bila taksna obveznost že zastarala?
- Pravilna odmera takseKako je sodišče določilo vrednost spornega predmeta in ali je lahko med postopkom spremenilo vrednost ter posledično odmerilo takso?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Sodišče prve stopnje je lahko tudi med postopkom določilo pravo vrednost spornega predmeta, vendar pa na neplačilo razlike takse ni moglo vezati posledice umika tožbe, če tožeča stranka ne predloži dokazila o plačilu takse. V času vložitve tožbe tedaj veljavni ZPP take posledice ni predvideval, tožeča stranka pa med postopkom ni nikoli zvišala vrednosti zahtevka, da bi od tega zvišanega dela morala plačati takso. Prav ima tudi pritožba, ki trdi, da je izterjava takse absolutno zastarala.
Izrek
Pritožbama se ugodi in se r a z v e l j a v i t a sklep o ustavitvi postopka z dne 30.12.2003 in sklep o odmeri stroškov z dne 3.2.2004 ter vrne zadeva v nadaljnje obravnavanje.
Obrazložitev
Tožeča stranka je 24.5.1999 vložila tožbo zaradi izpolnitve pogodbe in plačila pogodbene kazni v tolarski protivrednosti 135.000 DEM ter kot vrednost obeh zahtevkov navedla 3.000.000,00 SIT. Sodišče prve stopnje je temu sledilo in odmerilo takso za tožbo v znesku 30.000,00 SIT. Na poravnalnem naroku dne 23.9.2003 je sodišče prve stopnje s sklepom ugotovilo, da je pravilna vrednost spornega predmeta 15.900.000,00 SIT in odredilo, da se izterja razlika takse glede na novo določeno vrednost spornega predmeta v višini 6.368 točk (159.000,00 SIT). Tožeči stranki je 30.9.2003 in ponovno 27.10.2003 vrnilo tožbo v dopolnitev, da predloži dokazilo o plačani sodni taksi, sicer se bo štelo, da je tožbo umaknila. Tožeča stranka je vsakokrat sporočila sodišču, da je taksa glede na vloženo tožbo v vsakem primeru zastarala. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 30.12.2003 ustavilo postopek zaradi umika tožbe, ker tožeča stranka tožbe ni dopolnila, s sklepom z dne 3.2.2004 pa je tožeči stranki naložilo, da mora toženi stranki povrniti še pravdne stroške v znesku 152.096,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa dalje.
Proti sklepoma se pritožuje tožeča stranka.
V pritožbi zoper sklep z dne 30.12.2003 navaja, da je z obvestilom z dne 15.11.2003 opozorila na zastaranje plačila takse, saj je 22.5.2003 potekel absolutni zastaralni rok za izterjavo takse. Sklep o vrnitvi tožbe v dopolnitev pa je bil izdan 30.9.2003, taksna terjatev je tako zastala že davno prej.
Tožeča stranka se pritožuje tudi zoper sklep o odmeri stroškov z dne 3.2.2004. V pritožbi navaja, da je sodišče 30.12.2003 izdalo sklep, da se pravdni postopek ustavi, ker tožnica ni plačala takse za tožbo, ki pa je bila že davno zastarana in je tožnica zastaranje tudi uveljavljala. Zoper sklep o ustavitvi postopka je vložila pritožbo, o kateri še ni odločeno in glede na to tožena stranka še ni upravičena do stroškov postopka ter bo o stroških odločeno po meritornem obravnavanju zahtevka iz tožbe.
Pritožbi sta utemeljeni.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbah, pri tem pa pazilo po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (2. odst. 350. člena ZPP). Pri preizkusu izpodbijanega sklepa z dne 30.12.2003 je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP, ki določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če stranki z nezakonitem postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodišče prve stopnje je ob vložitvi tožbe odmerilo takso za tožbo po vrednosti spornega predmeta, ki ga je v tožbi navedla tožeča stranka, čeprav bi lahko pravilno določilo vrednost spornega predmeta na podlagi določil 35. do 40. člena v času vložitve tožbe veljavnega Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 (vsebinsko enake določbe v 39. do 44. členu sedaj veljavnega ZPP). Sodišče prve stopnje je lahko tudi med postopkom določilo pravo vrednost spornega predmeta, vendar pa na neplačilo razlike takse ni moglo vezati posledice umika tožbe, če tožeča stranka ne predloži dokazila o plačilu takse. V času vložitve tožbe tedaj veljavni ZPP take posledice ni predvideval, tožeča stranka pa med postopkom ni nikoli zvišala vrednosti zahtevka, da bi od tega zvišanega dela morala plačati takso. Prav ima tudi pritožba, ki trdi, da je izterjava takse absolutno zastarala. 2. odst. 9. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) določa, da zastaranje nastane v vsakem primeru, ko potečejo štiri leta od takrat, ko je nastala obveznost za plačilo takse. Taksna obveznost je nastala ob vložitvi tožbe 24.5.1999 in je absolutno zastaranje nastopilo 24.5.2003 (sodišče je tožbo poslalo v dopolnitev 30.9.2003), na kar bi moralo sodišče paziti po uradni dolžnosti. Z opisanim postopanjem je sodišče prve stopnje odvzelo tožeči stranki možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. čl. ZPP, kar je narekovalo razveljavitev sklepa o ustavitvi pravdnega postopka z dne 30.12.2003 (1. odst. 354. čl ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP) in posledično tudi sklepa o odmeri stroškov postopka z dne 3.2.2004, saj bo o stroških odločalo sodišče šele, ko bo meritorno odločilo o zadevi.