Jedro

Sodišče potem, ko upnik umakne predlog za izvršbo, ni več upravičeno obravnavati utemeljenosti dolžnikovega ugovora, temveč je njegova dolžnost le izdati sklep o ustavitvi postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu tako spremeni, da se razveljavi prvi stavek v prvem odstavku izreka, drugi odstavek izreka pa se v celoti spremeni tako, da se glasi: "Upnica je dolžna povrniti dolžniku 18.721,00 SIT izvršilnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6.4.1999 dalje do plačila v osmih dneh." Upnica je dolžna povrniti dolžniku tudi 48.460,00 SIT stroškov pritožbenega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 2.2.2000 dalje do plačila v osmih dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, ki ga je isto sodišče izdalo pod opr.št. I 97/03936-01-3 dne 12.12.1997, hkrati pa je citirani sklep o izvršbi razveljavilo in izvršilni postopek ustavilo ter naložilo dolžniku dolžnost povrniti upnici 27.478,00 SIT izvršilnih stroškov z zamudnimi obrestmi.

Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov. Poudarja, da je upnica umaknila svoj predlog za izvršbo na začetku naroka še preden se je začela obravnavati glavna stvar, zato sodišče ne bi smelo opravljati nobenih procesnih dejanj več, ker za kaj takega ni več podlage. Glede na dejstvo umika sodišče ne bi smelo odločati o utemeljenosti pravnega sredstva dolžnika - ugovora, saj je dejstva o tem zbiralo že po umiku predloga upnice. Glede na dejstvo, da je bil umik podan na začetku naroka, tudi ni bilo nobene potrebe, da se ta izvede, tako da tožeča stranka ni upravičena do povračila stroškov za narok, razen tega pa so bila dejstva v zvezi s pravnomočnostjo prisilne poravnave, ki je botrovala umiku upnice, tej znana že dne 30.12.1998, saj je takrat postala prisilna poravnava pravnomočna. Upnica je predlog umaknila šele dne 6.4.1999, kar vsekakor ni nemudoma, zaradi česar dolžnik meni, da je upnica dolžna dolžniku povrniti stroške tega postopka. Dolžnik predlaga razveljavitev odločitve prvega sodišča o zavrnitvi ugovora dolžnika in razveljavitev odločitve o izvršilnih stroških ter odločitev, da je upnica dolžna povrniti dolžniku njegove stroške postopka z obrestmi vred.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa v 43. čl., da lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo in v primeru umika sodišče ustavi postopek. Sklep sodišča je torej deklaratorne narave.

V obravnavanem primeru pa sodišče prve stopnje po tem, ko je upnica takoj na začetku naroka pred obravnavanjem stvari izrecno izjavila, da umika predlog za izvršbo, ni izdalo sklepa o ustavitvi postopka, temveč je obravnavalo utemeljenost dolžnikovega ugovora. Vendar umik predloga pomeni konec postopka in procesnopravnega razmerja. Zato je sodišče prve stopnje napačno postopalo, da je obravnavalo utemeljenost dolžnikovega ugovora in ni takoj izdalo sklepa o ustavitvi postopka. Dolžnikova pritožba je torej v delu, v katerem predlaga razveljavitev sklepa prvostopenjskega sodišča, da se dolžnikov ugovor zavrne, utemeljena. Zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo in razveljavilo sklep o zavrnitvi dolžnikovega ugovora.

Utemeljeno se pritožuje dolžnik tudi zoper stroškovno odločitev sodišča prve stopnje. Narok dne 6.4.1999 ni bil potreben. Upnica bi bila dolžna pravočasno obvestiti sodišče, da je njena terjatev, ki jo je priglasila v postopku prisilne poravnave, pravnomočno priznana in da zato umika predlog za izvršbo. Sodišče bi nato brez razpisanega in opravljenega naroka lahko izdalo sklep o ustavitvi postopka. Ker upnica tako ni ravnala je povzročila dolžniku in sebi nepotrebne stroške. Zato je dolžna trpeti sama svoje stroške v zvezi z narokom, razen tega pa je dolžna stroške za narok tudi dolžniku povrniti, saj jih je dolžniku neutemeljeno povzročila (šesti odst. 38. čl. ZIZ).

Pritožbeno sodišče je torej ugodilo dolžnikovi pritožbi tudi glede stroškovne odločitve in je sklep o stroških spremenilo tako, da je upnici naložilo dolžnost povrniti dolžniku njegove stroške, nastale v zvezi z narokom dne 6.4.1999 in ker je dolžnik s pritožbo uspel, mu je upnica dolžna povrniti tudi stroške pritožbenega postopka (166. čl. ZPP/77 v zvezi s prvim odst. 498. čl. ZPP in v zvezi s 15. čl. ZIZ). Pritožbeno sodišče je dolžnikove stroške odmerilo v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Odvetniško tarifo. Odmera je razvidna iz stroškovnika v spisu.