Jedro

Zgolj zavzeto stališče v ugovornem postopku zoper obtožnico ni res iudicata oziroma ni procesna ovira za (ponovno) vsebinsko odločitev o vloženi zahtevi za izločitev dokazov, ki je sicer dopustna vse do konca predobravnavnega naroka oziroma do začetka glavne obravnave, ob izpolnjenem pogoju iz 4. točke tretjega odstavka 285.a člena ZKP pa tudi še kasneje, v nadaljnjem poteku kazenskega postopka.

Izrek

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

1.Predsednica senata Okrožnega sodišča na Ptuju je z izpodbijanim sklepom, na podlagi 285.e člena v zvezi s 83. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), odločila, da se iz kazenskega spisa izločijo listine, ki jih ni dovoljeno pregledovati in na katere se sodna odločba ne sme opirati, in sicer izvedensko mnenje sodne izvedenke B. B. z dne 14. 6. 2022 ter dopolnitvi tega mnenja z dne 28. 2. 2023 in 13. 6. 2023. Hkrati je sklenila, da se izločene listine po pravnomočnosti sklepa zaprejo v poseben ovitek in shranijo ločeno od drugih spisov pri sodnici posameznici tega sodišča.

2.Zoper sklep se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za izločitev dokazov zagovornice obdolženca, vložen na predobravnavnem naroku dne 24. 10. 2024, v celoti kot neutemeljen zavrne, podredno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Z državno tožilko sicer ni mogoče soglašati, da je predsednica senata sodišča prve stopnje s tem, ko si je na predobravnavnem naroku pridržala odločanje o "ponovljenem" predlogu za izločitev izvedenskega mnenja (ki ga je zagovornica uveljavljala že v ugovoru zoper obtožnico), nato z dodatnim sklepom določila datum glavne obravnave, tega pa zatem na predlog državnega tožilstva preklicala in izdala izpodbijani sklep, kršila postopkovna pravila s posledičnim vplivom na pravilnost in zakonitost odločbe. Takšno procesno postopanje namreč ne pomeni zatrjevane kršitve določb 285.e člena in 83. člena ZKP ter posledično bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kot neutemeljeno navaja državna tožilka. Odločitev je bila sprejeta po opravljenem predobravnavnem naroku in pred začetkom glavne obravnave, strankam pa odpravljena s pisno obrazložitvijo in ustreznim pravnim poukom o pravici do pritožbe.

5.Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje na stališče zunajobravnavnega senata sodišča prve stopnje v sklepu o zavrnitvi ugovora zoper obtožnico, ko je v točki 5 obrazložitve sklepa kot neutemeljene zavrnilo tudi ugovorne navedbe obrambe, da bi bilo potrebno izvid in mnenje sodne izvedenke za varnost in zdravje pri delu ter požarno varnost B. B. izločiti iz spisa. Zgolj zavzeto stališče v ugovornem postopku zoper obtožnico namreč ni res iudicata oziroma ni procesna ovira za (ponovno) vsebinsko odločitev o vloženi zahtevi za izločitev dokazov, ki je sicer dopustna vse do konca predobravnavnega naroka oziroma do začetka glavne obravnave, ob izpolnjenem pogoju iz 4. točke tretjega odstavka 285.a člena ZKP pa tudi še kasneje, v nadaljnjem poteku kazenskega postopka. Utemeljitev zunajobravnavnega senata v točki 5 obrazložitve sklepa z dne 6. 5. 2024 je sicer zelo splošna, (zgolj) z opiranjem na določbo prvega odstavka 251. člena ZKP, ki generalno določa, kdaj sodba ne sme biti oprta na izvid in mnenje izvedenca, medtem ko do konkretiziranih ugovornih navedb zagovornice, da izvedensko mnenje izvira iz vednosti o nedovoljenih dokazih, senat ni zavzel nobenega stališča.

6.Glede na podatke kazenskega spisa ni dvoma, da je izvedenka tako v osnovnem izvedenskem mnenju, kot v njegovih dopolnitvah, povzemala vsebine kasneje izločenih listin oziroma dokazov iz spisa, na tej podlagi pa so bili zatem s sklepoma preiskovalne sodnice z dne 13. 9. 2022 in 4. 10. 2023 izločeni tudi ti deli izvedenskega mnenja, kot pravilno povzema sodišče prve stopnje v točki 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Vendar je zaključek, da se izvedensko mnenje tudi delno vsebinsko opira (tudi) na kasneje izločeno nedovoljeno izpovedbo obdolženca, povsem pavšalen in ga zato niti ni mogoče preizkusiti. Predvsem pa državna tožilka v zvezi s tem, za namen popolne in pravilne dejanske presoje, utemeljeno poudarja potrebo neposrednega zaslišanja sodne izvedenke. Šele na podlagi njenih dodatnih pojasnil bo mogoče sklepati, ali se njeno izvedensko mnenje z dopolnitvama dejansko vsebinsko opira na kasneje izločene nedovoljene dokaze (seveda brez razprave o njihovi vsebini, na kar je treba izvedenko pred zaslišanjem posebej opozoriti). Če bo sodišče ugotovilo, da se izvedensko mnenje nanje ne opira, da torej ne izhaja vzročno - posledično iz izločenih nedovoljenih uradnih zaznamkov in izjav obdolženca še kot priče v fazi preiskave, dilem v zakonitost izvedenskega mnenja ne more biti. V primeru pozitivnega odgovora izvedenke, da se torej njeno mnenje (delno) opira na izločene izjave in izpovedbo obdolženca, pa je po utemeljenih pritožbenih navedbah državne tožilke potrebno nadalje ugotoviti, ali bi bili zaključki izvedenke enaki tudi brez upoštevanja izločenih izjav oziroma izpovedbe, torej ali bi zgolj na podlagi takrat obstoječe listinske dokumentacije prišla do enakih zaključkov, oziroma ali so izločene izjave in izpovedba sploh kakorkoli relevantno vplivale na njeno mnenje. Šele te ključne dejanske ugotovitve bodo lahko podlaga oceni, ali je bilo izvedensko mnenje pridobljeno na podlagi nedovoljenih dokazov, kar posledično, skladno z določbami drugega odstavka 83. člena in drugega odstavka 18. člena ZKP, terja njegovo izločitev kot "sadeža zastrupljenega drevesa" iz spisa.

7.Kako bo državno tožilstvo kot organ pregona (lahko) dokazovalo očitke zoper posameznega obdolženca, sicer nikoli ni in ne more biti kakorkoli relevantno vprašanje za presojo in odločanje o utemeljenosti njegove zahteve za izločitev dokazov. Upoštevaje v prvem odstavku 19. člena ZKP uzakonjeno tradicionalno akuzatorno oziroma obtožno načelo, kot izhodišče oziroma procesno predpostavko, ki pomeni eksistenčno vezanost postopka na zahtevo upravičenega tožilca, ni dvoma, da je tudi dokazno breme na njegovi strani (drugi odstavek 16. člena ZKP). V primeru izločitve problematiziranega izvedenskega mnenja v obravnavani zadevi, ima tako slednji na razpolago široko polje možnih aktivnosti, tudi v morebitnem predlogu za določitev novega izvedenca ustrezne stroke. Pritožbene navedbe v smeri dejansko popolnoma onemogočenega kazenskega pregona zoper osebo, ki je bila v zgodnejši fazi postopka zaslišana kot priča in na njenih izjavah temelji zanjo obremenjujoče izvedensko mnenje, so zato povsem neupoštevne.

8.Po obrazloženem, ker je torej izpodbijana odločitev po utemeljenih pritožbenih navedbah državne tožilke (vsaj) preuranjena, je višje sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe (drugi odstavek 403. člena ZKP). Skladno z obrazloženimi usmeritvami bo sodišče prve stopnje o zahtevi obdolženčeve zagovornice ponovno odločilo po neposrednem zaslišanju izvedenke na naroku za obravnavo predloga za izločitev dokazov, na podlagi prvega odstavka 285.e člena ZKP. Na enak način je bila sicer sprejeta tudi prvostopna odločitev v zadevi V Kp 18521/2015, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 16, 16/2, 18, 18/2, 19, 19/1, 83, 83/2, 285, 285e, 285e, 402, 402/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.