Jedro

Ob tožnikovih navedbah, da tožena stranka v odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni zajela zadnje podpisane pogodbe z dne 1.12.2000, in navedbah tožene stranke, da tožnik ni vrnil podpisanega predloga pogodbe s tega dne, je lahko pravno pomembna dejanska ugotovitev sodišča, da je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ki je urejala tožnikovo delovno razmerje ob podaji odpovedi, ker je bil tak njen namen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo je tožniku podala tožena stranka dne 15.11.2005. Hkrati je zavrnilo tudi zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja in priznanje neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja od 21.12.2005 dalje, vključno s plačilom nadomestila plače, ter zahtevek za vrnitev tožnika na delo in povrnitev stroškov postopka.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je z dejanskimi ugotovitvami, da je bil tožnik v dnevih od 14.10.2005 do 8.11.2005 šestkrat neupravičeno odsoten z dela, in sicer v trajanju od ene ure do štirih ur v posameznem dnevu. Ker mu je bilo zaradi samovoljnih odsotnosti z dela že dne 7.10.2005 vročeno pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovitve kršitve, je soglašalo, da so bili podani zakonski pogoji za podajo sporne odpovedi. Pri tem je sodišče štelo, da ni dvoma, da je tožena stranka odpovedala tožnikovo pogodbo o zaposlitvi, ki je urejala tožnikovo delovno razmerje pri toženi stranki v času podaje sporne odpovedi.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo in v njej uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Graja ugotovitve sodišča, da je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ki je urejala tožnikovo delovno razmerje v času odpovedi, saj v odpovedi naj ne bi bila navedena pogodba, ki jo je tožnik nazadnje podpisal. Sodišču očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je pri odločanju na prvi stopnji kot članica senata sodelovala sodnica porotnica A. R., žena K. R., ki je zaposlen pri toženi stranki na podlagi individualne pogodbe o zaposlitvi na odgovornem delovnem mestu. Hkrati sodišču očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je upoštevalo časovne podatke o odsotnosti tožnika z dela, čeprav te odsotnosti niso bile eksaktno merjene, temveč so bile zaokrožene na polne ure in je tožena stranka šele naknadno ustvarila evidenco o tem.

Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Dejstvo, da je bila članica senata, ki je odločal v postopku pred sodiščem prve stopnje, žena delavca, ki je pri toženi stranki opravljal dela na podlagi individualne pogodbe o zaposlitvi (za delovno mesto vodja gradbenih projektov), ne pomeni izločitvenega razloga v smislu 1. do 5. točke 70. člena ZPP. Zato navedena okoliščina ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega postopka (2. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Kolikor pa bi tako sorodstveno razmerje lahko vzbujalo dvom o nepristranskosti sodnice v smislu 6. točke 70. člena ZPP, pa bi moral tožnik zahtevati njeno izločitev najkasneje do konca glavne obravnave (drugi odstavek 72. člena ZPP), česar ni storil. Kasnejše zahteve stranke za izločitev sodnika iz razlogov po 6. točki 70. člena ZPP sodišče ne more upoštevati.

Kolikor tožnik graja upoštevanje časovnih podatkov o njegovi odsotnosti z dela, pri tem ni šlo za nobena nasprotja. Zato te revizijske navedbe pomenijo zgolj poskus uveljavljanja zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog. Glede na to sodišče teh navedb ni moglo upoštevati.

Ob tožnikovih navedbah, da tožena stranka v sporni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni zajela zadnje podpisane pogodbe z dne 1.12.2000, in navedbah tožene stranke, da tožnik ni vrnil podpisanega predloga pogodbe s tega dne, je lahko pravno pomembna dejanska ugotovitev sodišča, da je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ki je urejala tožnikovo delovno razmerje ob podaji sporne odpovedi, ker je bil tak njen namen. V prvem odstavku 15. člena Zakon o delovnih razmerjih (ZDR – Ur. l. RS, št. 42/02) sicer določa pisno obliko pogodbe o zaposlitvi, vendar v četrtem odstavku hkrati določa, da ne vpliva na obstoj ali veljavnost pogodbe o zaposlitvi, če je stranki nista sklenili v pisni obliki. Vsebino pogodbe o zaposlitvi lahko tako predstavlja tudi dejansko razmerje med delavcem in delodajalcem z vsemi elementi, ki so značilni za delovno razmerje oziroma pogodbo o zaposlitvi.

Ob ugotovljenih kršitvah pogodbenih in drugih obveznostih iz delovnega razmerja, s katerimi je tožnik nadaljeval kljub predhodnemu pisnemu opozorilu v zvezi z istovrstnimi kršitvami, revizijsko sodišče soglaša, da je bil podan utemeljen krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb 3. alinee prvega odstavka in drugega odstavka 88. člena ZDR, ki je pogoj za zakonitost odpovedi.

Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.