Jedro

Ob ugotovljenem dejanskem stanju sodišče prve stopnje zmotno ni uporabilo določbe 1.a točke drugega odstavka

3. člena Splošnih pogojev AO 97 tožeče stranke. Ob ugotovljenem dejstvu, da je toženec ustavil vozilo, ponudil pomoč oškodovanki, ki pa jo je odklonila in se s kolesom odpeljala s kraja nesreče pred tožencem, pritožbeno sodišče zaključuje, da je toženec dokazal, da ni kriv da je odšel s kraja prometne nesreče, ne da bi nudil svoje osebne podatke, pa čeprav je bila oškodovanka stara šele 11 let.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, ki glasi: "Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti na njen transakcijski račun znesek 1,235.165,00 SIT in sicer zneska 156.531,00 SIT in 120.746,00 SIT brezobrestno, znesek 957.888,00 SIT pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.10.2002 dalje do plačila ter ji povrniti pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva sodbe sodišča prve stopnje dalje do plačila," zavrne.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 159.984,00 SIT v 15 dneh, pod izvršbo.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene pritožbene stroške v znesku 67.320,00 SIT, v 15 dneh, pod izvršbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da mora tožeči stranki plačati 1,235.165,00 SIT s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter ji povrniti pravdne stroške 61.128,00 SIT.

Zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje se pritožuje toženec. Uveljavlja pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.

Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbeni zahtevek zavrne ali pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni podan. Nesporno je, da je toženec trčil v oškodovanko, ko je s kolesom prečkala cestišče. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je toženec po trčenju ustavil svoje vozilo in vprašal oškodovanko ali potrebuje pomoč. Oškodovanka je pomoč odklonila, vzela kolo in se odpeljala. Osebnih podatkov si nista izmenjala.

Na podlagi določila 4. točke prvega odstavka tretjega člena Splošnih pogojev tožeče stranke AO 97 izgubi zavarovanec (toženec) svoje zavarovalne pravice, če po prometni nezgodi zapusti kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in /ali podatke o zavarovanju vozila. Na podlagi 1. a točke drugega odstavka istega člena splošnih pogojev pa zavarovanec ne izgubi svojih pravic, če dokaže, da ni kriv za obstoj okoliščine iz prvega odstavka.

Ob ugotovljenem dejanskem stanju sodišče prve stopnje zmotno ni uporabilo določbe 1.a točke drugega odstavka

3. člena Splošnih pogojev AO 97 tožeče stranke. Ob ugotovljenem dejstvu, da je toženec ustavil vozilo, ponudil pomoč oškodovanki, ki pa jo je odklonila in se s kolesom odpeljala s kraja nesreče pred tožencem, pritožbeno sodišče zaključuje, da je toženec dokazal, da ni kriv da je odšel s kraja prometne nesreče, ne da bi nudil svoje osebne podatke, pa čeprav je bila oškodovanka stara šele 11 let. Toženec potem, ko se je oškodovanka odpeljala ni imel več komu dati svojih osebnih podatkov. Na to, da se ni skrival ali pobegnil pa kaže že dejstvo, da so ga policisti izsledili v eni uri. Toženec je tudi upravičeno menil, da do škode ni prišlo, saj na to, da trk ni bil močen kažejo že ugotovitve policistov, ki na toženčevem avtu (eno uro po nezgodi) niso našli nobenih sledi nezgode.

Sodišče prve stopnje je na pravilno ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo, določila Splošnih pogojev AO 97 tožeče stranke, zato je pritožbeno sodišče na podlagi določila 4. točke 358. člena ZPP izpodbijano sodbo spremenilo in tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnilo.

Spremenjena odločitev o glavni stvari ima za posledico tudi spremenjeno odločitev o stroških postopka, saj je toženec sedaj v pravdi v celoti uspel (prvi odstavek

154. člena ZPP) in mu mora zato tožeča stranka povrniti njegove potrebne pravdne stroške (155. člen ZPP), ki jih je priglasil do konca glavne obravnave (peti odstavek

163. člena ZPP). Sodišče je tožencu priznalo 400 točk za odgovor na tožbo, 400 točk za obravnavo dne 06.05.2004, 200 točk za obravnavo dne 22.06.2004, 200 točk za obravnavo dne 02.11.2004, 12 točk za manipulativne stroške in 20 % DDV na priznane odvetniške stroške.

Toženec je s pritožbo v celoti uspel, zato mu mora tožeča stranka povrniti tudi njegove pritožbene stroške in sicer 500 točk za sestavo pritožbe, 10 točk materialnih stroškov in 20 % DDV na priznane odvetniške stroške (prvi odstavek 154. in prvi odstavek 165. člena ZPP).