Jedro

Upravitelj v postopku zaradi insolventnosti naloge in pristojnosti opravlja odplačno. Ni sporno, da je upravičen do plačila, če je svoje delo opravil, vendar pa ga mora opraviti tudi pravilno in v celoti. Kriterij za plačilo je torej pravilno opravljeno delo.

Upravitelj svojega dela zaenkrat ni opravil, vsaj ne tako zadovoljivo, da bi bila podana podlaga za odmero zahtevane nagrade. Navedeno ne pomeni, da razrešeni upravitelj do nagrade sploh ni upravičen, pač pa, da zaenkrat ni podlage za ugotovitev, da je bilo delo, za katero terja nagrado, opravljeno pravilno.

3. Upravitelj ima v postopku insolventnosti omejeno možnost pritožbe, vendar pa zato še ni mogoče sklepati, da ima vselej, ko vloži pritožbo, tudi pravico do povrnitve tako nastalih (pritožbenih) stroškov. Upravitelj ima pravico do povrnitve stroškov, ki so mu nastali pri opravljanju nalog in pristojnosti upravitelja, pri čemer podrobnejša pravila o stroških, do povrnitve katerih je upravičen upravitelj, določa Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen. Le-ta v VII. poglavju izrecno našteva stroške, do povrnitve katerih je upravitelj upravičen, med katerimi pa ni pritožbenih stroškov, tako tudi ne sodnih taks, ki nastanejo s sicer dovoljenimi pritožbami upravitelja. Niti ZFPPIPP niti Pravilnik torej ne predvidevata, stroškov v višini sodnih taks za pritožbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik sam nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo pritožbi upravitelja z dne 25. 11. 2014 (red. št. 6924) zoper sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase in 3. točko izreka navedenega sklepa z dne 17. 11. 2014 (red. št. 691) v celoti razveljavilo.

2. Zoper navedeni sklep se je razrešeni upravitelj pravočasno pritožil, in sicer smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa tako, da bi se prejšnjemu upravitelju (vključujoč 5% znižanje zaradi nagrade za prevzem poslov novega upravitelja) odmerila nagrada v višini 3.888,89 EUR (brez DDV) ter novemu upravitelju nagrada v razliki do polnega zneska nagrade (že vključujoč nagrado za prevzem poslov novega upravitelja).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 17. 11. 2014 o razdelitvi posebne razdelitvene mase v 3. točki izreka (med drugim) odločilo o nadomestilu novega upravitelja za razdelitev posebne razdelitvene mase. Na pritožbo razrešenega upravitelja je celotno 3. točko izreka razveljavilo, ker je na podlagi vseh, v izpodbijanem sklepu izrecno navedenih okoliščin ugotovilo, da še niso izpolnjeni pogoji za razdelitev celotne razdelitvene mase po doseženi kupnini v znesku 155.000,00 EUR, zmanjšani za ustrezen del stroškov. Pri tem se je sodišče prve stopnje sklicevalo na smiselno uporabo 3. alineje 1. točke drugega odstavka 104. člena v zvezi s četrtim odstavkom 104. člena ZFPPIPP.

5. Sodišče prve stopnje je razloge, zaradi katerih (zaenkrat) nagrade ni odmerilo ne novemu, ne razrešenemu upravitelju, utemeljilo na v postopku ugotovljenih nepravilnostih razrešenega upravitelja, sklicujoč se pri tem na lastne ugotovitve ter ugotovitve izrednega poročila novega upravitelja z dne 4. 12. 2014. V izpodbijanem sklepu navedeni razlogi so očitno zgolj del razlogov, ki kažejo na to, da komunikacija razrešenega upravitelja s sodiščem ni bila ustrezna oziroma da so se v postopku pojavljale konkretne nepravilnosti.

6. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je sodišče prve stopnje 3. 6. 2014 pritožniku poslalo poziv, da se izreče o razlogih za njegovo razrešitev. Ni razvidno, da bi pritožnik na ta poziv odgovoril, je pa sam dan pred tem (v sicer drugem stečajnem postopku, ki ga vodi ista stečajna sodnica) predlagal svojo razrešitev, med drugim zaradi „težav z razumevanjem nivoja in obsega komunikacije“, zaradi česar naj bi bilo njegovo delo onemogočeno. Ker je dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja pritožniku prenehalo z dnem 30. 6. 2014, ga je sodišče prve stopnje s tem dnem razrešilo ter imenovalo novega upravitelja.

7. Upravitelj v postopku zaradi insolventnosti naloge in pristojnosti opravlja odplačno. Ni sporno, da je upravičen do plačila, če je svoje delo opravil, vendar pa ga mora opraviti tudi pravilno in v celoti. Kriterij za plačilo je torej pravilno opravljeno delo (prim. Cst 136/2013). Očitki sodišča prve stopnje pritožniku se nanašajo na nepravilnosti v zvezi z unovčevanjem predmetne posebne stečaje mase in pripadajočo razdelitev le-te, pri čemer so se nepravilnosti pokazale že pri načrtu razdelitve, ki ga je predložil razrešeni upravitelj 3. 3. 2014 in ga nato na poziv sodišča popravil dne 2. 4. 2014. Zoper načrt je bil vložen ugovor ločitvenega upnika iz razloga nepreglednosti in nerazumne višine stroškov stečajnega postopka, ki naj bi bremenili posebno razdelitveno maso. Sodišče prve stopnje je pritožnika večkrat neuspešno pozivalo k pojasnilom, na nepravilnosti pa je opozoril tudi novi upravitelj v izrednem poročilu. Le-ta je ugotovil razliko med nagrado upravitelja po sklepih sodišča in dejanskimi odlivi, vendar dokončne ocene na dan izdelave izrednega poročila 4. 12. 2014 brez dodatne analize ni mogel podati.

8. Pritožnik v pritožbi obširno polemizira z ugotovitvami izpodbijanega sklepa, pri čemer za svoje očitke sodišču prve stopnje ne navaja nobenih konkretnih izračunov ali dokazov, s katerimi bi izpodbil nesporno ugotovitev, da na dan razdelitve posebne stečajne mase ni bilo dovolj sredstev za poplačilo ločitvenega upnika oziroma da ni jasno, zakaj je prišlo do razlike med zneskom, ki je predmet razdelitve, in doseženo kupnino ter zneskom stroškov, ki bremenijo upnika pri razdelitvi. Dejstvo je namreč, da je bila nepremičnina prodana za kupnino 155.000,00 EUR, stroški, ki bremenijo upnika znašajo 15.852,51 EUR, predmet razdelitve pa je bil zgolj znesek v višini 96.909,25 EUR. Ker sodišče prve stopnje od razrešenega upravitelja v zvezi s tem ni dobilo nikakršnega pojasnila, prav tako pa niti iz pritožbenih razpravljanj na splošni ravni, ki se nanašajo na vprašanje zakonske ureditve nagrad oziroma poslovanje insolventnega dolžnika, ni mogoče razbrati jasnega odgovora na vprašanja, ki jih je v svojih pozivih od upravitelja terjalo že sodišče prve stopnje (pri čemer ga je že pred tem pozivalo, da redna poročila sestavi tako, da bodo pregledna in stroškovno preverljiva), višje sodišče zaključuje, da pritožnik svojega dela zaenkrat ni opravil, vsaj ne tako zadovoljivo, da bi bila podana podlaga za odmero zahtevane nagrade. Navedeno ne pomeni, da razrešeni upravitelj do nagrade sploh ni upravičen, pač pa, da zaenkrat ni podlage za ugotovitev, da je bilo delo, za katero terja nagrado, opravljeno pravilno.

9. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

10. Glede pritožnikovih stroškov pritožbe: upravitelj ima v postopku insolventnosti omejeno možnost pritožbe (primerjaj drugi odstavek 126. člena ZFPPIPP), vendar pa zato še ni mogoče sklepati, da ima vselej, ko vloži pritožbo, tudi pravico do povrnitve tako nastalih (pritožbenih) stroškov. Glede stroškov je potrebno izhajati iz osnovnega koncepta insolvenčnega zakona, ki je določen v 129. členu, in ki celo upniku odreka pravico do vračila stroškov (tudi v primeru utemeljene pritožbe), ter upoštevati, da je povračilo stroškov upravitelju določeno v 105. členu ZFPPIPP (prim. Cst 474/2014). Po tem členu ima upravitelj pravico do povrnitve stroškov, ki so mu nastali pri opravljanju nalog in pristojnosti upravitelja, pri čemer podrobnejša pravila o stroških, do povrnitve katerih je upravičen upravitelj, določa Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Pravilnik; prim. 114. člen ZFPPIPP). Le-ta v VII. poglavju izrecno našteva stroške, do povrnitve katerih je upravitelj upravičen, med katerimi pa ni pritožbenih stroškov, tako tudi ne sodnih taks, ki nastanejo s sicer dovoljenimi pritožbami upravitelja. Niti ZFPPIPP niti Pravilnik torej ne predvidevata, da bi bil upravitelj upravičen do plačila stroškov v višini sodnih taks za pritožbo. Tudi sicer pa pritožnik s pritožbo ni uspel, tako da tudi iz tega razloga sam nosi pritožbene stroške.

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.