Jedro

Davek na dodano vrednost se ne plačuje od sodnih taks.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v stroškovnem delu (točka II izreka) spremeni tako, da se znesek „513,89 EUR“ nadomesti z zneskom „455,30 EUR“; v preostalem delu se pritožba tožene stranke zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi odločitev sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je vzdržalo sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 128812/2010 z dne 16. 9. 2010 v veljavi za glavnico v višini 1.092,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 11. 2009 dalje do plačila, ter v tretjem odstavku izreka za stroške izvršilnega postopka v višini 43,85 EUR. V preostalem delu je sklep o izvršbi v prvem in tretjem odstavku izreka razveljavilo, tožbeni zahtevek pa zavrnilo. Tožencu je naložilo povračilo tožnikovih pravdnih stroškov v znesku 513,89 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper odločitev o stroških postopka (točka II. izreka) se pritožuje toženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1). Opozarja na evidentno zlorabo procesnih pravic tožnika, ki je vložil preko sto tožb in s tem izredno obremenil sodišče ter povzročil nesorazmerne pravdne stroške. Izpostavlja, da je prvostopenjsko sodišče tožniku nepravilno priznalo nagrado za postopek, ker ni upoštevalo tarifne št. 3100 Zakona o odvetniški tarifi (2). Ta določa, da se nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji. Tožniku so bili nepravilno priznani potni stroški, ker je razdalja med tožnikom in sodiščem manjša, kot pa jo je priznalo sodišče. Nepravilno je bil obračunan davek na dodano vrednost od priznanih sodnih taks; na podlagi navedenega pa so posledično nižji tudi pravdni stroški tožnika, ki takó znašajo 1.095,97 EUR, ob upoštevanju 65,15 % uspeha pa 714,02 EUR. Opozarja na napačno odmero njegovih pravdnih stroškov, ker mu ni bila priznana nagrada za odgovor na pritožbo v višini 139,20 EUR. Njegovi stroški takó pravilno znašajo 955,80 EUR, upoštevajoč 37,85 % uspeh pa 333,10 EUR. Po pobotu stroškov obeh pravdnih strank je tožnik upravičen do povračila pravdnih stroškov v višini 380,92 EUR.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo zavrača očitke o zlorabi procesnih pravic ter oporeka stališču toženca o načinu upoštevanja nagrade za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine. Pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na stroškovni del odločitve ter predlaga zavrnitev pritožbe, vključno s stroškovno posledico.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožba pravilno opozarja na tar. št. 3100 ZOdvT, ki določa, da se nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji, če le-ta poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine. Prvostopenjsko sodišče navedene določbe ni upoštevalo, zato je pritožbeno sodišče, skladno s prej citirano določbo, znižalo nagrado za postopek na prvi stopnje (87,00 EUR); ni pa upoštevalo pritožbenih zatrjevanj v zvezi s potnimi stroški tožnika. Upoštevaje tarifno številko 6003 ZOdvT ni razloga, da tožniku ti stroški ne bi bili priznani. Pritožbeno sodišče šteje, da je tožnik v celoti upravičen do priglašenih potnih stroškov, saj s strani toženca pridobljeni spletni podatek ne more biti merodajen dokaz - zavisi od več parametrov ter tudi od vrste aplikacije.

6. Utemeljen pa je pritožbeni očitek, da je sodišče nepravilno obračunalo davek na dodano vrednost od priznanih sodnih taks. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe v točki 26 izhaja, da je prvostopenjsko sodišče pri izračunu 22 % DDV upoštevalo tudi sodno takso za postopek na prvi stopnji v višini 114,00 EUR, ter za pritožbeni postopek v višini 150,00 EUR. Ker se od sodnih taks ne plačuje davek na dodano vrednost, je bilo treba izračunani davek v višini 218,05 EUR ustrezno znižati.

7. Pravdni stroški tožnika ob znižanju nagrade za postopek na prvi stopnji (26,10 EUR) in brez upoštevanja sodnih taks znašajo 701,06 EUR; 22 % DDV pa 154,23 EUR. Skupni pravdni stroški tožnika tako znašajo 1.119,29 EUR (z vključenimi sodnimi taksami in 22 % DDV), ob upoštevanju 65,15 % uspeha v pravdi pa je tožnik upravičen do povračilo stroškov v višini 729,21 EUR.

8. Zmoten je pritožbeni očitek, da bi moralo prvostopenjsko sodišče, upoštevaje odločitev Višjega sodišča v Ljubljani - sklep II Cp 2658/2012 z dne 5. 6. 2013 - tožencu priznati nagrado za odgovor na pritožbo v višini 139,20 EUR. Odločitev o stroških postopka je bila pridržana za končno odločbo, kar pa še ne pomeni, da je toženec do teh stroškov avtomatično upravičen, marveč je odločitev o priznanju teh stroškov dana v presojo prvostopenjskemu sodišču, le-to pa ob upoštevanju določbe 155. člena ZPP presodi, ali gre za strošek, ki je bil za pravdo potreben.

9. Pravdni stroški tožnika takó znašajo 729,21 EUR, stroški toženca pa ob upoštevanju 34,85 % uspeha v pravdi 273,91 EUR, kar pomeni, da je po medsebojnem pobotanju teh zneskov toženec dolžan plačati tožniku 455,30 EUR pravdnih stroškov.

10. Pritožbeno sodišče je sodbo sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremenilo tako, da je znesek stroškov pravdnega postopka, ki jih je dolžan toženec povrniti tožniku, znižalo iz 513,89 EUR na 455,30 EUR. V preostalem delu je pritožbo toženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Glede na to, da je toženec s pritožbo izpodbijal le odločitev o stroških in uspel v sorazmerno majhnem delu, je dolžan stroške pritožbe nositi sam. Sodišče druge stopnje tožniku ni priznalo stroškov, ki jih je imel z odgovorom na pritožbo, saj ti, glede na vsebino odgovora, za odločitev o pritožbi niso bili potrebni (155. člen ZPP).

(1)

Ur. l. RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP

(2)

Ur. l. RS, št. 67/2008, v nadaljevanju: ZOdvT