Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožeči stranki toženo stranko tožita za plačilo 12.075,40 EUR (vsaka 6.037.70 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navedena terjatev predstavlja eno polovico odškodnine v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada (skupno 255 obveznic SOS2E), ki je bila v denacionalizacijskem postopku dodeljena pokojni A. A. (babici pravdnih strank) in katero so na podlagi sklepa o dedovanju II D 458/95 z dne 19. 6. 2006 podedovale pravdne stranke in sicer tožena stranka do 1/2, tožeči stranki pa vsaka do 1/4. Odškodnina v obliki obveznic je bila pokojni A. A. priznana po njeni smrti z odločbo Upravne enote Jesenice št. 351-002/93 z dne 19. 10. 1999, zaradi česar je Upravna enota na Jesenicah odškodnino dala v upravljanje toženi stranki kot skrbnici za poseben primer, hkrati pa ji je priznala tudi upravičenje do prevzema citiranih obveznic. Tožena stranka je skladno s podeljenim upravičenjem dodeljene obveznice tudi dejansko prevzela dne 14. 12. 1999, ko ji je bilo na njen račun pri KDD, d. d., preknjiženih vseh 255 obveznic SOS2E. Od prejema obveznic do 1. 6. 2016 je nato tožena stranka dvakrat letno prejemala kupone prejetih obveznic, skupno v znesku 24.150,80 EUR. Tožbo sta vložili, ker se je med dogovarjanji o razdelitvi premoženja v letu 2019 izkazalo, da tožena stranka obveznic oziroma prejete koristi iz naslova obveznic ne namerava izročiti.

2.Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku v višini 1.175,25 EUR v korist prvotožeče stranke in v višini 1.175,25 EUR v korist drugotožeče stranke. V preostalem delu je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je tudi o stroških postopka.

3.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi tožnikov in toženke. Odločilo je tudi o stroških pritožbenega postopka.

4.Tožeči stranki predlagata dopustitev dveh vprašanj in sicer:

-Kakšna je vsebina pravnega standarda dati račune iz 3. točke 358. člena Obligacijskega zakonika, torej kakšne so konkretne obveznosti skrbnika po koncu skrbništva?

-Ali je višje sodišče s tem, ko je odločilo, da zastaranje teče, kljub temu, da skrbnica denacionaliziranega premoženja v zvezi z opravljenimi posli nikoli ni dala računov, saj naj bi bil ta pogoj za tek zastaranja v konkretnem primeru pretiran, pravilno uporabilo določbe iz 3. točke 358. člena Obligacijskega zakonika?

5.Predlog ni utemeljen.

6.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljeno vprašanje tem merilom ne ustreza. Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).