Jedro

Toženka lahko skladno z določbami 26. in 28. člena ZBPP določi obliko in obseg dodeljene BPP. Obliko in obseg dodeljene BPP mora določiti z odločbo, s katero ugodi prošnji (tretji odstavek 37. člena ZBPP), in sicer v izreku te odločbe. Izrek je namreč tisti del odločbe, s katerim se odloči o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank ter ki edini postane dokončen, pravnomočen in izvršljiv, zato mora biti določen. Za ugotovitev, v kakšni obliki in obsegu je bila (že) dodeljena BPP, je torej bistven izrek odločbe o dodelitvi BPP; mimo njega oziroma v nasprotju z njim oblike in obsega dodeljene BPP ni mogoče širiti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v ... št. Bpp 797/2021 z dne 15. 12. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo, navedeno v izreku te sodbe, je toženka zavrgla prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP), ki jo je dne 2. 12. 2021 vložil tožnik,

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik po odvetniku 2. 12. 2021 vložil prošnjo za dodelitev BPP (v nadaljevanju: predmetna prošnja). Navedel je, da potrebuje BPP tudi za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje v zadevi št. I K 59773/2021 Okrožnega sodišča v Kopru, saj se je treba pritožiti zoper priporne sklepe; kot izvajalca BPP je predlagal odvetnika A. A. Toženka se sklicuje na določbe drugega odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) ter 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Navaja, da je predmetna prošnja v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje na drugi stopnji v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Kopru št. I K 59773/2021, enaka prošnji z dne 24. 9. 2021, o kateri je bilo že odločeno z odločbo št. Bpp 601/2021 z dne 12. 10. 2021. Z le-to je bila prošnja v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje na drugi stopnji v postopku št. I K 50773/2021 zavrnjena kot preuranjena, saj se postopek na prvi stopnji še ni zaključil in še niso izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka na drugi stopnji. Kot nato poudarjeno navaja toženka, v obseg dodeljene BPP po odločbi št. Bpp 601/2021 spadajo tudi pritožbe zoper sklepe prvostopenjskega sodišča, izdane v kazenskem postopku pred sodiščem prve stopnje, zoper katere je dopustno redno pravno sredstvo. V konkretni zadevi je bil torej že voden postopek in sprejeta odločitev, dejanska podlaga, na katero se opira predmetna prošnja, pa se ni spremenila, zato se prošnja na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrže. 3. Tožnik je zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo v upravnem sporu, in sicer zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da se v celoti ugodi tožnikovi prošnji za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje v zadevi I K 59773/2021 in kot oprostitev stroškov sodnega postopka, oziroma podrejeno, da se zadeva vrne v ponovno odločanje toženki, kot izvajalca BPP pa se določi odvetnika A. A. Tožnik tudi zahteva, da mu toženka povrne stroške tega upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. V tožbi navaja, da izpolnjuje materialni pogoj za dodelitev BPP, toženka pa je doslej zavrnila vse njegove prošnje za BPP za zastopanje pred sodiščem druge stopnje v zadevi I K 59773/2021, čeprav je izkazal, da potrebuje BPP za pritožbo zoper priporni sklep, o kateri bo odločalo višje sodišče. Odločba o BPP se mora glasiti na zastopanje pred sodiščem druge stopnje (tako je predhodno toženka tudi že odločala, npr. v odločbi Bpp 239/2021), sicer bo tožnik ta strošek moral nositi sam. Predmetna prošnja je bila podana za pritožbo zoper konkretni priporni sklep (Okrožnega sodišča v Kopru št. I Ks 50773/2021 z dne 29. 11. 2021, v nadaljevanju: sklep z dne 29. 11. 2021), ki je bila tudi vložena in poslana toženki v vednost. Sicer pa je bilo v omenjeni kazenski zadevi izdanih že več takih sklepov, toženka pa za pritožbe noče odobriti BPP, s čimer je tožniku kršena pravica do sodnega varstva. Ne drži navedba, da v BPP po odločbi, kjer je BPP odobrena za zastopanje pred sodiščem prve stopnje, spadajo tudi pritožbe zoper priporne sklepe, saj organi za BPP prav s to formulacijo priznavanje stroškov za pritožbe zoper priporne sklepe zavračajo. Nato tožnik navaja, da je vložil popolno vlogo za BPP in da mu prevod izpodbijane odločbe ni bil vročen. Opisuje svoje socialno stanje in citira določbe ZBPP in Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre), pomembne za ugotavljanje materialnopravnega položaja prosilca, ter dodaja, da je diskriminiran v primerjavi z upravičenci, ki jim je BPP v celoti odobrena in ki jim v dohodek ne štejejo otroških dodatkov in kmetijskih subvencij, gre torej za kršitev 14. člena Ustave Republike Slovenije v zvezi s 1. členom ZBPP. Tožnik tudi ugovarja, da je izpodbijana odločba pomanjkljivo obrazložena. Kot dokaze v tožbi predlaga izpodbijano odločbo in svoje zaslišanje, priložil pa je še pritožbo zoper sklep z dne 29. 11. 2021 ter prvo in drugo stran odločbe toženke št. Bpp 239/2021 z dne 28. 4. 2021. 5. Toženka je sodišču predložila spis zadeve Bpp 797/2021 in spis zadeve, v kateri je bila izdana odločba Bpp 601/2021 z dne 12. 10. 2021. Odgovora na tožbo ni podala.

K I. točki izreka:

6. Tožba je utemeljena.

7. Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je toženka zavrgla tožnikovo, dne 2. 12. 2021 vloženo prošnjo za dodelitev BPP. Glede na vsebino odločitve (ter zakonsko ureditev po ZBPP in ZUP) izpodbijani akt ni odločba, ampak sklep, vendar samo nepravilno poimenovanje akta za odločitev o tožbi ni bistveno. Na tem mestu sodišče še pojasnjuje, da je za izdajo in posledično za presojo upravnega akta v upravnem sporu načeloma relevantno dejansko in pravno stanje ob izdaji akta.

8. Kot je predpisano v drugem odstavku 34. člena ZBPP, če ta zakon ne določa drugače, pristojni organ za BPP postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej po ZUP. Na tej podlagi se toženka sklicuje na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, po kateri organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

9. Sodišče po pregledu tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov, ki se nanašajo na zadevo, ugotavlja, da razlogom, s katerimi toženka utemeljuje odločitev v izpodbijani odločbi, v obravnavanem primeru ni mogoče slediti.

10. V zvezi z navajanjem toženke, da je predmetna prošnja v delu, ki se nanaša na (dodelitev BPP za) pravno svetovanje in zastopanje na drugi stopnji v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Kopru št. I K 50773/20211, enaka prošnji z dne 24. 9. 2021, o kateri je bilo že odločeno z odločbo št. Bpp 601/2021 z dne 12. 10. 2021, ter da se dejanska podlaga, na katero se opira predmetna prošnja, ni spremenila, sodišče izpostavlja, da je v predmetni prošnji tožnik navedel, da dodelitev BPP uveljavlja za pritožbo zoper priporne sklepe, pri čemer je kot tak sklep konkretno navedel sklep Okrožnega sodišča v Kopru z dne 29. 11. 2021, ki ga je toženki tudi predložil. Tožnik se torej v predmetni prošnji izrecno sklicuje na 29. 11. 2021 nastalo okoliščino in s tem na dejansko stanje, ki ga 12. 10. 2021 izdana odločba št. Bpp 601/2021 že časovno ni mogla zajeti. Toženka se glede na navedeno pri odločitvi o zavrženju predmetne prošnje ne more utemeljeno sklicevati na določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP v tistem delu, ki zavrženje vloge pogojuje s tem, da (je že bila izdana zavrnilna odločba in) se dejansko stanje, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

11. Sodišče pa v obravnavanem primeru tudi ne more slediti toženki, kolikor ta odločitve o zavrženju predmetne prošnje, kot sledi iz nadaljevanja njene obrazložitve, ne opira na navedeni razlog, ampak smiselno na ugotovitev, da je tožnik s predhodno izdano odločbo že pridobil s predmetno prošnjo uveljavljano pravico. Toženka namreč v obrazložitvi izpodbijane odločbe poudarja, da v obseg dodeljene BPP po odločbi št. Bpp 601/2021 z dne 12. 10. 2021 spadajo tudi pritožbe zoper sklepe prvostopenjskega sodišča, izdane v kazenskem postopku pred sodiščem prve stopnje, zoper katere je dopustno redno pravno sredstvo. Vendar pa iz izreka navedene odločbe št. Bpp 601/2021 to ne izhaja. Kot je razvidno iz predloženih Bpp spisov, je toženka z odločbo št. Bpp 601/2021 z dne 12. 10. 2021 pod I. točko izreka odločila, da se ugodi tožnikovi prošnji za dodelitev BPP, vloženi 24. 9. 2021, in se tožniku dodeli redna BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku na prvi stopnji, ki se vodi zoper njega kot obdolženca pred Okrožnim sodiščem v ... pod št. I K 50773/2021, in sicer od 25. 9. 2021 do vročitve sodbe prve stopnje; pod II. točko izreka iste odločbe pa je bilo odločeno, da se prošnja v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje na drugi stopnji v kazenskem postopku št. I K 50773/2021, zavrne. V ugodilnem delu, tj. v I. točki izreka odločbe št. Bpp 601/2021, na katero se sklicuje, je torej toženka izrecno navedla, da se BPP dodeli v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku na prvi stopnji (drugače kot npr. v I. točki izreka odločbe št. Bpp 95/2021 z dne 4. 3. 2021, ki je bila pomembna za presojo tukajšnjega sodišča o tožbi v sodbi št. III U 87/2021 z dne 13. 5. 2021). Ob upoštevanju, kako je toženka oblikovala izrek pod I. točko odločbe Bpp 601/2021 z dne 12. 10. 2021, v njem ni ustrezne podlage za stališče, da v obseg dodeljene BPP po navedeni odločbi spadajo tudi pritožbe zoper sklepe prvostopenjskega sodišča, zoper katere je dopustno redno pravno sredstvo.

12. V zvezi s povedanim sodišče (zaradi ponovnega, pa tudi morebitnih drugih postopkov pri toženki) pojasnjuje, da se, kot izhaja iz (četrte alineje) prvega odstavka 26. člena ZBPP, BPP lahko dodeli, med drugim, za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji. Toženka lahko skladno z določbami 26. in 28. člena ZBPP določi obliko in (od uveljavljanega drugačen) obseg dodeljene BPP. Obliko in obseg dodeljene BPP mora določiti z odločbo, s katero ugodi prošnji (tretji odstavek 37. člena ZBPP), in sicer v izreku te odločbe. Izrek je namreč tisti del odločbe, s katerim se odloči o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank ter ki edini postane dokončen, pravnomočen in izvršljiv, zato mora biti določen (213. člen ZUP). Za ugotovitev, v kakšni obliki in obsegu je bila (že) dodeljena BPP, je torej bistven izrek odločbe o dodelitvi BPP; mimo njega oziroma v nasprotju z njim oblike in obsega dodeljene BPP ni mogoče širiti. Pri čemer sodišče dodaja, da pravno svetovanje in zastopanje za pritožbe, o katerih (kot o rednem pravnem sredstvu zoper sklepe sodišča prve stopnje) v kazenskem postopku odloča višje sodišče in ne sodišče prve stopnje, pojmovno (v smislu četrte alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP) spada v okvir pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodišči na drugi stopnji. Povedano še drugače, toženka glede na ZBPP (drugi odstavek 28. člena) lahko najprej dodeli BPP le v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku pred sodiščem na prvi stopnji ter za pritožbe zoper (priporne) sklepe, ki jih sodišče prve stopnje izda med tekom kazenskega postopka do njegovega zaključka pred sodiščem prve stopnje (medtem ko BPP za pravno svetovanje in zastopanje za pritožbo zoper sodno odločbo, s katero se kazenski postopek pred sodiščem prve stopnje konča, še ne dodeli oziroma jo veže na dokončanje te faze postopka). Vendar pa mora to (torej dodeljeno obliko in obseg BPP) določno opredeliti v ustrezno oblikovanem izreku odločbe o dodelitvi BPP. Zgolj pojasnjevanje v obrazložitvi (izpodbijane) odločbe, kakšna je po mnenju toženke vsebina odločbe o dodelitvi BPP, iz navedenih razlogov ter zaradi pravne varnosti prosilca in izvajalca BPP ne zadošča. 13. Glede na navedeno je sodišče na podlagi določb 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 vrnilo toženki v ponovni postopek, v katerem je vezana na stališča iz te sodbe (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

14. Sodišče pripominja, da po izdaji izpodbijane odločbe nastale okoliščine, kot že rečeno, na presojo v tem upravnem sporu ne morejo vplivati, jih bo pa toženka, kolikor so relevantne za odločitev, lahko upoštevala v ponovnem postopku. Ostale tožbene navedbe niso bistvene za odločitev o tožbi, zato se sodišče v njihovo vsebinsko presojo ni spuščalo.

15. V tem upravnem sporu je sodišče odločilo na seji senata, brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov, ki se nanašajo na zadevo, očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani upravni akt odpraviti, v postopku pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Sodišče ni odločalo v sporu polne jurisdikcije. Takšno odločanje po določbah prvega odstavka 65. člena ZUS-1 pomeni namreč zgolj možnost sodišča, ki jo sodišče kot izjemo od splošnega koncepta upravnega spora kot spora o zakonitosti dokončnih upravnih aktov uporabi le takrat, ko stranki sicer ne bi bilo mogoče zagotoviti varstva njenih pravic, za kar pa v obravnavanem primeru (tudi glede na tožnikov podredno podani predlog odločitve, ki naj jo sprejme sodišče) ne gre.

K II. točki izreka:

16. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 tožnik upravičen do pavšalnega zneska povračila stroškov po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku upravnem sporu. Na tej podlagi je sodišče, ker je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v upravnem sporu zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, tožniku priznalo pavšalni znesek povračila stroškov v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), skladno z ustaljenimi stališči Vrhovnega sodišča povečan za uveljavljani 22 % DDV, skupaj torej 347,70 EUR. Ta znesek zajema vse stroške pravnega zastopanja v upravnem sporu na prvi stopnji, tudi materialne. Prisojeni znesek stroškov mora tožniku povrniti toženka v roku 15 dni, šteto od dne, ko ji je vročena ta sodba (313. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega paricijskega roka dalje tečejo tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskeag zakonika, OZ).

17. Sodišče še pojasnjuje, da je tožnik zaprosil tudi za oprostitev plačila sodne takse, vendar sodišče o tem ni odločalo, ker se v tem upravnem sporu že po zakonu, tj. po določbi šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in na tej podlagi ustaljeni praksi, sodna taksa ne plača. 1 Tožnik in toženka v izpodbijani odločbi sicer številko kazenske zadeve na posameznih mestih različno navajata (I K 59773/2021 ali I K 50773/2021), pri čemer pa gre (glede na predložene listine oziroma spise zadeve) za očitno pomoto ter ni sporno, da se navedbe nanašajo na kazensko zadevo, vodeno pri Okrožnem sodišču v ... pod opr. št. I K 50773/2021.