Jedro

Le če je stranki dodeljena brezplačna pomoč za tisti sodni postopek, v katerem predlaga taksno oprostitev, je posledično v tem istem postopku že po samem zakonu oproščena tudi plačila sodnih taks (prim. tretji odstavek 10. člena ZST-1).

Obremenjenost nepremičnin s hipotekami, kot je pravilno štelo že sodišče prve stopnje, ni (pravna) ovira za njihovo odsvojitev ali obremenitev (prim. 170. člen ZIZ in 142. člen SPZ), kar bi tožniku lahko omogočilo pridobitev sredstev za plačilo takse. Vendar je po drugi strani treba upoštevati dejstvo, da s hipotekami obremenjenega premoženja pogosto dejansko ni mogoče unovčiti, čeprav pravnega zadržka za to res ni.

Izrek

Pritožbi se ugodi tako, da se tožnika oprosti plačila sodnih taks v obravnavani zadevi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo (I. točka izreka), tožeči stranki je določilo obročno plačilo sodne takse tako, da jo je dolžna plačati v 20 enakih zaporednih mesečnih obrokih po 33,75 EUR, v roku, z opozorili in na način, naveden v plačilnem nalogu, ki bo izdan po pravnomočnosti tega sklepa (II. točka izreka) in plačilni nalog opr. št. P 94/2023 z dne 21. 9. 2023 razveljavilo (III. točka izreka).

2.Tožnik je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo, iz vseh pritožbenih razlogov. Kot bistveno navaja, da o njegovi prošnji za brezplačno pravno pomoč za izvršilni postopek Okrajnega sodišča v Črnomlju I 27/2023 še ni bilo odločeno, zato je izpodbijana odločitev preuranjena. Prošnjo za brezplačno pravno pomoč bo tožnik vložil tudi za ta postopek, saj nedvomno izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči. Poleg tega je odločitev sodišča v tem primeru čisto arbitrarna. Tožnik je bil namreč v postopku pred istim sodiščem pod opr. št. P 61/2023 oproščen plačila sodne takse. Predlog za oprostitev je podal iz enakih razlogov in se do sedaj njegove premoženjske razmere niso spremenile. Ni razloga za takšno nasprotujočo odločitev ob obravnavi enakih dejanskih okoliščin, sodišče je kršilo načelo enakosti. Glede nepremičnega premoženja je sodišče pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev P 61/2023 pravilno ugotovilo, da je tožnik brez dohodka. Da je sicer lastnik nepremičnin 1111/5 in 1111/6 k. o. ... (do 1/2 celote), katerih vrednost pa po podatkih GURS ne presega premoženjskega cenzusa. Ravno obratno pa navaja sodišče v izpodbijanem sklepu. Podatki GURS niso pravilni, stavba št. 2222 v realnosti ne dosega takšne vrednosti, saj gre za dotrajan objekt, potreben celovite prenove. Sodišče bi moralo izvesti cenitev nepremičnine. Sodišče tudi popolnoma spregleda, da nepremičnine 1111/5 in 1111/6 k. o. ... ter stavba št. 2222 predstavljajo dom tožnika in njegove žene. Stanovanjska hiša, kjer tožnik dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, se ne upošteva kot premoženje osebe skladno z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS). Tožniku ni bila dana možnost potrditve zmožnosti unovčenja nepremičnin, sodišče mu je s tem kršilo pravico do izjave. Ker je nepremično premoženje tožnika in njegove žene v celoti obremenjeno s hipotekami, ni realno pričakovati, da bi tožnik to premoženje lahko unovčil (VSL sklep II Cp 1646/2018). Predlaga spremembo oziroma podredno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje ni pravilno presodilo, da tožnik ne izpolnjuje zakonskih pogojev za oprostitev plačila sodnih taks v celoti, kar je predlagal v zvezi s prejetim plačilni nalogom za plačilo sodne takse za tožbo v višini 675,00 EUR. V zvezi s tožnikovim sklicevanjem na vloženo prošnjo za brezplačno pravno pomoč je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu po vpogledu v vpisnik za brezplačno pravno pomoč ugotovilo, da tožnik v predmetni pravdni zadevi prošnje za brezplačno pravno pomoč ni vložil, vložil jo je za izvršilni postopek Okrajnega sodišča v Črnomlju I .../2023. Ob pritožbenem neizpodbijanju teh dejanskih ugotovitev pritožbeno sodišče pojasnjuje, da morebitna dodelitev brezplačne pravne pomoči v drugi sodni zadevi še ne pomeni samodejne taksne oprostitve v konkretni sodni zadevi. Le če je stranki dodeljena brezplačna pomoč za tisti sodni postopek, v katerem predlaga taksno oprostitev, je posledično v tem istem postopku že po samem zakonu oproščena tudi plačila sodnih taks (prim. tretji odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah; v nadaljevanju ZST-1). Sicer pa tožnik v obravnavani pritožbi sam navaja, da o njegovi prošnji za brezplačno pravno pomoč za zadevo Okrajnega sodišča v Črnomlju I .../2023 še ni bilo odločeno, prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obravnavani pravdni zadevi pa da bo (šele) vložil. Drugačne odločitve tožnik dalje ne more doseči s pritožbenim sklicevanjem na dejstvo, da je bil pred istim sodiščem v zadevi P 61/2023 oproščen plačila sodne takse. Te trditve tožnik niti ni dokazal, predvsem pa spregleda, da sodišče o taksni oprostitvi odloča v vsakem posameznem postopku posebej, samostojno in neodvisno (prim. tudi drugi odstavek 13. člena ZST-1), ter na predhodne (svoje) odločitve ni vezano. Tudi če je bil tožnik v drugi zadevi oproščen plačila sodnih taks, tako to samo zase še ne ovrže utemeljitve stališča sodišča prve stopnje v napadenem sklepu, da v obravnavani pravdni zadevi pogoji za taksno oprostitev niso podani. Pritožbeni očitki o arbitrarnosti izpodbijanega sklepa in kršitvi načela enakosti niso utemeljeni.

5.Po vpogledu v obstoječe zbirke podatkov je sodišče prve stopnje dalje ugotovilo, da je tožnik poročen z A. A., s katero imata polnoletnega otroka. Tožnik in njegova žena sta brez dohodka. A. A. je lastnica nepremičnin parc. št. 1111/5 k. o. ... in parc. št. 1111/6 k. o. ... Nepremičnina parc. št. 1111/5 k. o. ... meri 1449 m2 in po vrsti namenske rabe predstavlja stanovanjsko površino za posebne namene, njena vrednost po GURS znaša 7.580,00 EUR. Na tej nepremičnini se nahaja stavba št. 2222 s sedmimi deli, od tega jih pet predstavlja stavbe za industrijsko rabo, en stanovanje in en skupni komunikacijski prostor. Vrednost dela stavbe 0000-2222-1 po podatkih GURS znaša 8.300,00 EUR, dela stavbe 0000-2222-2 50.700,00 EUR, dela stavbe 0000-2222-3 7.660,00 EUR, dela stavbe 0000-2222-4 65.700,00 EUR, dela stavbe 0000-2222-5 104.400,00 EUR, dela stavbe 0000-2222-6 34.100,00 EUR in dela stavbe 0000-2222-7 11.500,00 EUR. Vrednost nepremičnine parc. št. 1111/6 k. o. ... po podatkih GURS znaša 860,00 EUR. Kot je še navedlo sodišče prve stopnje, so na nepremičninah vknjižene hipoteke, vendar tožnik ne trdi, da nepremičnin ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse, in zakaj ne. Ker tako tožnik z ženo presega premoženjski cenzus za 286.464,64 EUR, je sodišče predlog tožnika za taksno oprostitev zavrnilo, je pa tožniku dovolilo plačilo sodne takse v 20 enakih zaporednih mesečnih obrokih po 33,75 EUR.

6.Izpodbijana odločitev materialnopravno ni pravilna. Pri presoji upravičenosti do taksne olajšave je sicer poleg dohodkovnega in likvidnostnega stanja treba upoštevati tudi premoženjsko stanje stranke (11. in 12.a člen ZST-1 ter 13. in 14. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči; v nadaljevanju ZBPP). Pomanjkanje dohodkov samo zase še ne utemeljuje taksne oprostitve, če stranka razpolaga z upoštevnim premoženjem, ki ga lahko unovči in s tem pridobi sredstva za plačilo sodne takse. Do oprostitve plačila sodnih taks tako ni upravičena oseba, katere premoženje presega zakonski cenzus iz 27. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre), ki je v času izdaje izpodbijanega sklepa znašal 22.336,32 EUR in ne 22.335,36 EUR, kot napačno izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa.

7.V konkretnem primeru tožnik v pritožbi ne izpodbije, da ima njegova žena A. A. v lasti nepremičnino parc. št. 1111/5 k. o. ..., na kateri je stavba št. 2222 s sedmimi deli, ter nepremičnino parc št. 1111/6 k. o. ... Neutemeljeno pa trdi, da podatki GURS niso pravilni, ter da je stavba št. 2222 dejansko manj vredna, saj gre za dotrajan objekt, potreben celovite prenove. Sodišče za potrebe odločanja o predlogu za taksno oprostitev vpogleda v obstoječe zbirke podatkov, edina sodišču dostopna evidenca glede vrednosti nepremičnin pa je zbirka GURS. Če tožnik meni, da je vrednost zadevnih nepremičnin dejansko nižja, bi moral konkretizirano in dokazno podprto navesti, kolikšna je torej njihova realna vrednost. Podatkov o navedenem pa tožnik niti v pritožbi ni ponudi. S tem v zvezi pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da se za potrebe odločanja o taksni oprostitvi ne izvede postopek cenitve nepremičnin, za kar se zavzema pritožba. To bi namreč pretirano zavleklo postopek, kar ne bi bilo skladno s pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave RS).

8.Utemeljeno tožnik sicer uveljavlja, da sodišče prve stopnje ni v celoti pravilno ugotovilo premoženja, ki je upoštevno za odločanje o predlogu za taksno oprostitev. Vendar to na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva. Po 1. točki prvega odstavka 17. člena ZUJPS kot v premoženje osebe šteje nepremično premoženje, pri čemer se po 1. točki prvega odstavka 18. člena ZUJPS ne upošteva stanovanje ali stanovanjska hiša, v kateri oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju premoženja tožnika in njegove žene upoštevalo vrednost obeh parcel in stavbe oziroma njenih delov, ki jih ima v lasti tožnikova žena A. A. Torej tudi nepremičnino parc. št. 1111/5 k. o. ... v izmeri 1.449 m2 v vrednosti 7.580,00 EUR, na kateri je stavba št. 2222 z delom 0000-2222-5, ki je v naravi stanovanje v vrednosti 104.400,00 EUR, v katerem tožnik in njegova žena živita ter imata prijavljeno stalno prebivališče (...). A tudi brez nepremičnine parc. št. 1111/5 k. o. ... in dela 0000-2222-5 skupna vrednost ostalega nepremičnega premoženja v lasti tožnikove žene še vedno bistveno presega cenzus 22.336,32 EUR, saj znaša 178.820,00 EUR, kar je 156.483,68 EUR več od zakonske meje.

9.Obremenjenost nepremičnin s hipotekami, kot je pravilno štelo že sodišče prve stopnje, ni (pravna) ovira za njihovo odsvojitev ali obremenitev (prim. 170. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; v nadaljevanju ZIZ in 142. člen Stvarnopravnega zakonika; v nadaljevanju SPZ), kar bi tožniku lahko omogočilo pridobitev sredstev za plačilo takse. Vendar je po drugi strani treba upoštevati dejstvo, da s hipotekami obremenjenega premoženja pogosto dejansko ni mogoče unovčiti, čeprav pravnega zadržka za to res ni. V zvezi s tem pa je sodišče prve stopnje pripisalo premajhen pomen v konkretnem primeru bistveni okoliščini, da tožnik in njegova žena nimata prav nobenih dohodkov, s katerimi bi lahko poravnala sodno takso, pa četudi le po obrokih. Njuno dohodkovno in likvidnostno stanje tako po presoji pritožbenega sodišča terja, da se tožnika v obravnavani zadevi (v celoti) oprosti plačila sodnih taks.

10.Po povedanem je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se tožnika oprosti plačila sodnih taks v obravnavani zadevi (3. točka 365. člena v zvezi z drugim odstavkom 350. člena in 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

-------------------------------

1To je 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki je v času izdaje izpodbijanega sklepa znašal 465,34 EUR.

2Katere premoženje se pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev upošteva skladno s 1. točko prvega odstavka 10. člena ZUPJS.

3Prim. tudi VSL sklep II Cp 1646/2018.

Zveza: