Up-173/00

11. 9. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe politične stranke A. A., ki jo zastopa predsednik stranke B. B. iz Ž. na seji senata dne 11 septembra 2000

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zaradi kršitve pravice do sojenja (odločanja) brez nepotrebnega odlašanja:

- v postopkih pred Ministrstvom za notranje zadeve, Državnim tožilstvom v Ljubljani, Agencijo za plačilni promet, Statističnim uradom Slovenije in Okrajnim sodiščem v Ljubljani, - v pritožbenem postopku pred Vrhovnim sodiščem v zvezi s sodbo Upravnega sodišča v Ljubljani (opr. št. U 400/98), - v postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, ki teče v zadevi IK 236/2000, se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik v ustavni pritožbi in dopolnitvi ustavne pritožbe navaja, da je Ministrstvo za notranje zadeve kršilo Zakon o splošnem upravnem postopku in po strankinem 7. kongresu dne 10. 5. 1997 v Tržiču in njegovem nadaljevanju dne 30. 5. 1997 v Kranju ni vse do danes ugotovilo, katera stranka je prava stranka A. A. in kdo so njeni pravi zastopniki. Predlaga, naj Ustavno sodišče naloži Ministrstvu za notranje zadeve, da zadevo A. A. vzame takoj v reševanje in jo prednostno reši. Opravilne številke zadeve, ki naj bi se že toliko časa vodila na ministrstvu, ne navaja. Navaja pa, da o tej zadevi že teče pravda pred Upravnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. U 400/98, ki naj bi že odločilo in zoper sodbo naj bi se tudi že pritožili (3. 2. 2000).

2.Navaja, da so vložili 21 ovadb zaradi suma storitve kaznivih dejanj, od katerih sta bili dve zavrženi, od preostalih pa naj bi Državno tožilstvo začelo delati le na eni ovadbi. Ker so vse ovadbe že stare in naj bi zato obstajala nevarnost zastaranja kazenskega pregona za ovadena kazniva dejanja predlaga, naj Ustavno sodišče naloži vsem organom kazenskega pregona koncentracijo pred okrožnim Državnim tožilstvom in pred sodiščema v Ljubljani ter prednostno vodenje postopka po vseh.

3.Navaja, da Agencija za plačilni promet v zvezi z njihovim žiro računom in denarjem krši predpise o bančnem poslovanju in posledično, ker jim je onemogočeno razpolaganje s strankinim denarjem, pravice njihove stranke, da bi opravljala svoje poslanstvo, in tako tudi ustavne pravice članov stranke in volivcev.

4.Navaja, da Statistični urad Slovenije vpisuje in briše odbore politične stranke zdaj tako, zdaj drugače, ne da bi ugotavljal, kdo je upravičen zastopati stranko in predlagati ustrezne vpise v register.

5.Navaja, da že nenormalno dolgo teče posestna pravda pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, vendar natančneje zadeve (opravilne številke) in drugih dejstev, ki bi utemeljevale njihovo trditev ne navaja.

6.Navaja, da so od predsednice Okrajnega sodišča v Ljubljani prejeli dne 18. 5. 2000 dopis, s katerim jih obvešča, da se je sodnica, ki vodi zadevo pod opr. št IK 236/2000 odločila, da je ne bo obravnavala prednostno, ker za to ni podanih razlogov. To naj bi bilo po mnenju pritožnika kršitev tako 23. kot 44. člena Ustave. Meni, da gre za izredno nujno zadevo, ki bi jo moralo sodišče vzeti najhitreje v delo.

7.V zvezi z neaktivnostjo Ministrstva za notranje zadeve (1. točka obrazložitve) posebej navaja, da teče tudi postopek pred Upravnim sodiščem v Ljubljani, ki se vodi pod opr. št. U 400/98 prepočasi. Prvostopenjska odločba naj bi sicer že bila izdana in zoper njo naj bi se pritožnik že pritožil 3. 2. 2000. Sedaj naj bi zadeva čakala na Vrhovnem sodišču. Pritožnik ne navaja opravilne številke zadeve, ki naj bi po njegovi pritožbi tekla pred Vrhovnim sodiščem, niti ne navaja razlogov, ki naj bi utemeljevali njegovo trditev, da se neutemeljeno zavlačuje z odločanjem.

B.

8.Po 53. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) je treba v ustavni pritožbi navesti posamičen akt, ki se spodbija, dejstva, ki pritožbo utemeljujejo, in domnevno kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Ker ustavna pritožba ni vsebovala vseh navedenih elementov in ker je bila nejasna, je Ustavno sodišče pozvalo pritožnika, da ustavno pritožbo ustrezno dopolni, ter ga opozorilo na pravne posledice, če tega ne stori. Pritožnik je ustavno pritožbo sicer dopolnil, vendar tudi v dopolnitvi ni v primerih, navedenih v prvi in drugi alinei izreka tega sklepa navedel aktov, ki jih izpodbija oziroma ni določno navedel postopkov pred državnimi organi, ki jih je sprožil in pri katerih naj bi prihajalo do kršitev 23. člena Ustave. Prav tako ni v primerih iz druge in tretje alinee izreka tega sklepa navedel dejstev, ki bi pritožbo utemeljila. Ustavna pritožba je tudi po njeni dopolnitvi pomanjkljiva in nejasna tako, da je ni možno preizkusiti. Zato je Ustavno sodišče po določilu četrte alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS ustavno pritožbo zavrglo.

9.Po prvem odstavku 51. člena ZUstS se ustavna pritožba lahko vloži, če so izčrpana vsa pravna sredstva. Izjemoma sme Ustavno sodišče odločiti pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi lahko z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice (drugi odstavek 51. člena ZUstS).

10.Kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave) lahko pritožnik uveljavlja s tožbo v upravnem sporu (drugi odstavek 157. člena Ustave in tretji odstavek 1. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - v nadaljevanju: ZUS). Po navedenih določbah odloča o zakonitosti posamičnih dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika v primeru, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, pristojno sodišče v upravnem sporu. Če pritožnik meni, da postopek ne teče brez nepotrebnega odlašanja, lahko že med postopkom zahteva ugotovitev kršitve, prepoved nadaljevanja dejanja, povračilo škode in odreditev drugih potrebnih ukrepov na podlagi 62. člena ZUS. Pritožnik ni izkazal, da je to pravno sredstvo vložil. Prav tako lahko pritožnik uveljavlja sodno varstvo v upravnem sporu zaradi kršitve pravic in pravnih koristi, ki nastajajo zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in vročen v predpisanem roku (4. člen ZUS).

C.

11.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi četrte alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata

Milojka Modrijan