Jedro

Ker je tožena stranka izrecno in konkretno opozarjala na pomanjkljivo trditveno podlago in dejstvo, da tožnik vtoževanega zneska ni specificiral oziroma zadostno opredelil, je bilo na tožniku breme, da za vsako vtoževano terjatev, za katero je menil, da mu jo tožena stranka dolguje (nadure, dnevnice, dodatek za nedeljsko, praznično, nočno delo) opredeli dolgovani znesek ter pojasni, na podlagi katerih dejstev je prišel do zaključka o njegovi višini. Ne zadošča zgolj sklicevanje na vsebino prilog oziroma predloženih listinskih dokazov tožbe in pripravljalnih vlog, še manj na to, da bo vsa relevantna dejstva (ki niso zatrjevana) lahko iz teh prilog ugotovil izvedenec finančne stroke.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v točkah III, IV in V izreka spremeni tako, da se v tem delu na novo glasi: "III. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki glasi: "Tožena stranka je v roku 15 dni dolžna tožeči stranki plačati iz naslova prikrajšanja pri plači in drugih prejemkov iz delovnega razmerja: - za marec 2015 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 775,69 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 880,44 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 4. 2015 do plačila; - za april 2015 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 851,91 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 535,99 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 5. 2015 do plačila; - za maj 2015 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 796,65 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 747,82 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2015 do plačila; - za junij 2015 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 965,46 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 1082,51 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 7. 2015 do plačila; - za julij 2015 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 909,09 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 323,61 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 8. 2015 do plačila; - za avgust 2015 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 885,04 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 760,77 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2015 do plačila; - za september 2015 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 1534,56 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 746,50 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 10. 2015 do plačila; - za oktober 2015 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 1254,30 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 989,11 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2015 do plačila; - za november 2015 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 1156,79 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 785,76 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 12. 2015 do plačila; - za december 2015 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 1178,64 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 1741,56 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 1. 2016 do plačila; - za januar 2016 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 891,72 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 783,38 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 2. 2016 do plačila; - za februar 2016 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 956,63 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 640,26 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 3. 2016 do plačila; - za marec 2016 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 1204,14 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 606,37 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 4. 2016 do plačila; - za april 2016 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 1144,14 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 993,45 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 5. 2016 do plačila; - za maj 2016 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 1401,14 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 1029,56 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2016 do plačila; - za junij 2016 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 926,48 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 293,78 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 7. 2016 do plačila; - za julij 2016 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 1106,31 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 1221,68 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 8. 2016 do plačila; - za avgust 2016 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 1065,44 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 2194,43 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2016 do plačila; - za september 2016 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 729,22 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 899,99 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 10. 2016 do plačila; - za oktober 2016 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 1205,93 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 2632,61 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2016 do plačila; - za november 2016 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 1099,30 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 565,58 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 12. 2016 do plačila; - za december 2016 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 783,78 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 993,02 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 1. 2017 do plačila; - za januar 2017 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 557,01 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 733,35 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 2. 2017 do plačila; - za februar 2017 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 700,22 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 492,70 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 3. 2017 do plačila; - za marec 2017 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 1183,67 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 1127,41 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 4. 2017 do plačila; - za april 2017 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 1144,07 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 819,71 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 5. 2017 do plačila; - za maj 2017 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 571,73 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 256,54 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2017 do plačila; - za junij 2017 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 858,04 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 928,85 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 7. 2017 do plačila; - za julij 2017 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 982,85 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 795,04 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 8. 2017 do plačila; - za avgust 2017 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 370,26 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 212,53 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2017 do plačila; - za september 2017 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 606,56 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 738,82 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 10. 2017 do plačila; - za oktober 2017 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 662,82 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 608,89 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2017 do plačila; - za november 2017 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 881,90 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 352,17 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 12. 2017 do plačila; - za december 2017 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 711,95 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 741,10 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 1. 2018 do plačila; - za januar 2018 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 687,05 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 361,97 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 2. 2018 do plačila; - za februar 2018 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 887,67 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 594,31 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 3. 2018 do plačila; - za marec 2018 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 733,96 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 890,94 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 4. 2018 do plačila; - za april 2018 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 971,26 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 450,86 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 5. 2018 do plačila; - za maj 2018 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 356,01 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 351,76 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2018 do plačila; - za junij 2018 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 783,49 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 702,11 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 7. 2018 do plačila; - za julij 2018 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 939,37 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 380,67 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 8. 2018 do plačila; - za avgust 2018 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 653,25 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 324,57 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2018 do plačila; - za september 2018 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 769,89 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 547,29 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 10. 2018 do plačila; - za oktober 2018 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 810,79 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 539,74 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2018 do plačila; - za november 2018 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 638,79 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 394,40 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 12. 2018 do plačila; - za december 2018 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 161,38 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 212,11 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 1. 2019 do plačila; - za januar 2019 plačilo neplačane razlike bruto plače v znesku 10,19 EUR ter tožeči stranki izplačati neto znesek prikrajšanja plače in stroškov v višini 14,75 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 2. 2019 do plačila."

IV. Tožeča stranka je v roku 15 dni od prejema sodbe dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 1.636,58 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka izpolnitvenega roka do plačila."

II. Tožeča stranka je v roku 15 dni od prejema sodbe dolžna toženi stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 549,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom dopustilo spremembo tožbe z dne 14. 6. 2022 ter postopek ustavilo v delu, v katerem tožeča stranka zahteva premalo izplačane plače za čas od 1. 6. 2013 do 28. 2. 2015 (I. in II. točka izreka). Z izpodbijano sodbo je odločilo, da je tožena stranka za čas od vključno marca 2015 do januarja 2019 tožeči stranki iz naslova prikrajšanja pri plači in drugih prejemkov iz delovnega razmerja dolžna plačati zneske, kot izhajajo iz III. točke izreka sodbe skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakokratne zapadlosti (razvidne iz izreka) do plačila (III. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati stroške postopka v znesku 3.986,46 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka), ter da je zavezanka za plačilo sodne takse tožena stranka (V. točka izreka).

2. Zoper sodbo in odločitev o stroških postopka se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne s stroškovno posledico. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 1. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 7. in 212. členom ZPP in iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP. Tožnik v tem sporu ni zadostil svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu glede morebitnega prikrajšanja pri izplačilu osebnega dohodka za delo. Sodišče tega neutemeljeno ni upoštevalo in je kljub temu izvajalo dokazni postopek. Dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Sodišče na izrecno grajanje te kršitve niti ni odgovorilo, zaradi česar je sodba neobrazložena. Tožnik je v tem sporu zgolj pavšalno navajal, da je v obdobju od januarja 2013 do januarja 2019 opravil večje število nadur, da je delal ob nedeljah in praznikih, ni pa podal nikakršne trditvene podlage o tem, kdaj je delal in koliko je delal. Tožnik ni podal relevantne trditvene podlage glede tožbenega zahtevka. Če navedb sploh ni oziroma niso dovolj natančne, sodišče predlaganih dokazov ne izvede. Izvajanje dokaza, ki bi dopolnil pomanjkljive trditve predstavlja primer nedovoljenega informativnega dokaza. Z angažiranjem izvedenca je sodišče kršilo razpravno načelo in načelo kontradiktornosti. Izvedenki je tudi sicer pripisalo pristojnost ugotavljanja ključnih prvin dejanskega stanja, čeprav je njihovo spoznanje očitno dosegljivo brez posebnih strokovnih znanj. Sodišče prve stopnje je tudi odstopilo od uveljavljene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS (VIII Ips 191/2018), ki je zavzela stališče, da lahko delavec s pravico, ki jo je že pridobil oziroma s terjatvijo, ki je že zapadla, prosto razpolaga in se ji tudi odpove. Tožena stranka je na navedeno opozorila, sodišče pa glede sporazuma, ki sta ga sklenili stranki, in iz katerega izhaja, da druga do druge nimata več nobenih finančnih zahtevkov in da so vse obveznosti poravnane (tožnik se je s podpisom sporazuma odpovedal v tem sporu vtoževanim terjatvam) ni odgovorilo, zaradi česar je sodba tudi glede navedenega neobrazložena (8. in 14. točka 2. odst. 339. člena ZPP). Med strankama je glede na sklenjeno pogodbo o zaposlitvi obstajal dogovor o drugačnem načinu obračuna plače, upoštevaje število opravljenih kilometrov, s čimer se je tožnik strinjal. Izvedensko mnenje in sodba temeljita na potnih nalogih, ki jih je tožnik pisal zase in ne odražajo dejanskega stanja. Potni nalogi, ki jih je predložil tožnik so fiktivni. Sodišče se ni opredelilo do listin, ki jih je tožnik izpolnjeval sam. Tožena stranka je tožniku iz naslova plačila za delo zagotovila v zakonu in kolektivnih pogodbah določen obseg denarnih pravic. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka navedbe tožene stranke kot neutemeljene, soglaša s prvostopenjskimi razlogi in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrne.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) preizkusilo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik v delovnem razmerju pri toženi stranki kot voznik kombiniranega vozila. Med strankama je bilo sporno, ali je tožnik v času zaposlitve (od 1. 6. 2013 do 14. 1. 2019) opravljal nadurno delo in ali je v primeru opravljenega nadurnega dela zanj dobil ustrezno plačilo. Sporno je bilo tudi ali je tožena stranka tožniku ustrezno izplačala dodatke za praznike, nočno in nedeljsko delo ter dnevnice. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je bil tožnik prikrajšan pri izplačilu dodatkov za nedeljsko, nočno in praznično delo ter dodatka za minulo delo ter nadurno delo, prav tako je bil prikrajšan pri povračilu stroškov v zvezi z delom (dnevnice, malica in prevoz na delo), zato je tožbenemu zahtevku, kot ga je nazadnje oblikoval tožnik po prejemu izvedenskega mnenja, v celoti ugodilo.

7. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam o nesklepčnosti tožbe, posledično je utemeljen pritožbeni očitek o napačni uporabi procesnih standardov iz 7. in 212. člena ZPP ter s tem kršitvi prvega odstavka 339. člena ZPP.

8. Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika (212. člen ZPP). V skladu s 7. in 212. členom ZPP mora delavec v procesni vlogi tožnika navesti dejstva, iz katerih izhaja pravna posledica, ki je zanj ugodna, da se lahko šteje tožbeni zahtevek za pravno sklepčnega na ravni podanih tožbenih trditev. Samo v okviru sklepčnih trditev,1 iz katerih izhaja možnost ugoditve tožbenemu zahtevku (če se izkažejo zatrjevana dejstva na podlagi izvedenih dokazov za resnična), je sodišče dolžno voditi postopek.2

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v zvezi s tožnikovim zahtevkom za plačilo nadurnega dela ter ostalih plačil že ves čas postopka pred sodiščem prve stopnje pravilno opozarjala na pomanjkljivost njegove trditvene podlage. Že v odgovoru na tožbo je utemeljeno opozorila, da iz navedb v tožbi ni jasno, zakaj naj bi plačala toliko, kot tožnik vtožuje. Tožnik je v tožbi namreč zgolj pavšalno navajal, da ga je tožena stranka prikrajšala za izplačila dodatkov za praznike, nočno in nedeljsko delo, dnevnic in nadur, skupaj v višini 5.000,00 EUR, ni pa navedel niti števila opravljenih nadur (ne skupno, ne v posameznem mesecu), kdaj naj bi jih dejansko opravil in niti krajevno niti časovno ni konkretiziral okoliščin, v katerih naj bi jih opravil, zlasti tudi ni pojasnil, katere naloge naj bi takrat opravljal. Enako velja za ostala plačila, ki naj bi mu jih dolgovala tožena stranka (dodatki za praznike, nočno in nedeljsko delo ter dnevnice). Ustrezne trditvene podlage ni podal v nadaljevanju postopka niti po izrecnih opozorilih tožene stranke s tem v zvezi.3 Primeroma je v prvi pripravljalni vlogi navedel zgolj število mesečnih ur, ki jih je opravil v času od oktobra 2014 do septembra 2015, brez vsebinske utemeljitve. Kljub takšni procesni situaciji, je sodišče prve stopnje izvajalo dokazi postopek in celo angažiralo izvedenko finančne stroke, ki je na podlagi predložene dokumentacije (potnih nalogov, plačilih list) izračunala prikrajšanje tožnika v obdobju od junija 2013 do januarja 2019, kar je tožena stranka izrecno grajala v pripravljalni vlogi z dne 24. 2. 2014. 10. Ker je tožena stranka izrecno in konkretno opozarjala na pomanjkljivo trditveno podlago in dejstvo, da tožnik vtoževanega zneska ni specificiral oziroma zadostno opredelil, je bilo na tožniku breme, da za vsako vtoževano terjatev, za katero je menil, da mu jo tožena stranka dolguje (nadure, dnevnice, dodatek za nedeljsko, praznično, nočno delo) opredeli dolgovani znesek ter pojasni, na podlagi katerih dejstev je prišel do zaključka o njegovi višini. Ne zadošča zgolj sklicevanje na vsebino prilog oziroma predloženih listinskih dokazov tožbe in pripravljalnih vlog, še manj na to, da bo vsa relevantna dejstva (ki niso zatrjevana) lahko iz teh prilog ugotovil izvedenec finančne stroke. Noben izveden dokaz namreč ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage, saj so dokazi namenjeni ugotavljanju resničnosti že podanih navedb.4 Z dokazi ni mogoče utemeljevati nove dejanske podlage, ki je sama tožba ne vsebuje. S trditveno podlago tožbe in pravočasnimi navedbami pozneje v postopku je tako opredeljena dejanska podlaga, ki jo sme sodišče upoštevati pri odločanju.

11. Če delavec meni, da mu delodajalec dolguje plačilo za delo preko polnega delovnega časa, za praznično, nočno in nedeljsko delo ter dnevnice, mora torej skladno s sodno prakso navesti dejstva, ki to potrjujejo in v potrditev teh dejstev ponuditi dokaze.5 Tožnik v zvezi z vtoževanimi terjatvami ni podal ustrezne trditvene podlage, temveč je prikrajšanje zgolj pavšalno zatrjeval. V zvezi s tem je iz njegovih vlog sicer razbrati, da bo konkretizacija njegovih navedb mogoča šele potem, ko bo na podlagi prilog vse izračune podal izvedenec, vendar svoje trditvene podlage ni dopolnil niti potem, ko je prejel izvedensko mnenje in skladno z njim povečal svoj tožbeni zahtevek.

12. Pritožba pravilno izpostavlja, da sodišče predlaganih dokazov ne izvede, če navedb sploh ni ali če le-te niso dovolj natančne. Če stranka nesklepčnosti (kljub opozorilu) ne odpravi, sodišče tožbeni zahtevek zavrne in na naroku sploh ne izvaja dokazov, saj za to ni nobene potrebe.6 Izvedba dokaza, ki dopolnjuje (sicer pomanjkljive) navedbe stranke, predstavlja primer nedovoljenega informativnega dokaza, torej dokaza, katerega cilj je (in je bil tudi v obravnavanem primeru) nadomestitev trditev tožnika glede domnevnega prikrajšanja pri izplačilu osebnega dohodka.7 Teorija in praksa sicer predvidevata izjemo od načelne prepovedi informativnega oziroma poizvedovalnega dokaza. Takšen dokazni predlog je utemeljen tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, v zvezi s katerimi nosi trditveno in dokazno breme. V konkretnem primeru ne gre za tak položaj, saj tožnikove navedbe in z njegove strani predloženi dokazi ne dajejo podlage za sklepanje, da bi bili podatki o relevantnih dejstvih izven njegovega spoznavnega območja in jih torej ne bi mogel pravočasno navesti. Sodišče prve stopnje je v konkretni procesni situaciji z izvajanjem dokaznega postopka, zlasti pa z angažiranjem izvedenke finančne stroke, kršilo razpravno načelo, kar predstavlja postopkovno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 7. členom ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.

13. Glede na navedeno in ker je bilo postopkovno kršitev sodišča prve stopnje po naravi stvari mogoče odpraviti na seji senata, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in odločitev sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo (6. alineja 358. člena ZPP). Ker je pritožbi ugodilo že iz zgoraj navedenih razlogov, je odpadla potreba po opredeljevanju do preostalih pritožbenih navedb (prvi odstavek 360. člena ZPP).

14. Sprememba prvostopenjske sodbe glede glavne stvari terja tudi spremembo stroškovne odločitve. Tožnik je z zahtevkom v celoti propadel, zato je toženi stranki dolžan povrniti stroške postopka pred sodiščem prve stopnje. Pritožbeno sodišče je toženi stranki skladno z določili Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.) in priglašenimi stroški (list. št. 172) priznalo stroške odgovora na tožbo v višini 300 točk,8 450 točk za dve pripravljalni vlogi (3 x 225 točk), priglašenih 300 točk za vlogo z dne 19. 4. 2022, za pripravljalni in prvi narok dne 26. 10. 2020 tožena stranka ni priglasila stroškov, nadalje pa se ji prizna 150 točk za zastopanje na naroku dne 15. 3. 2021, 50 točk za trajanje naroka, 40 točk za odsotnost iz pisarne, 150 točk za zastopanje na naroku dne 20. 9. 2021, 50 točk za trajanje naroka, 40 točk za odsotnost iz pisarne, 150 točk za zastopanje na naroku dne 31. 1. 2022, 50 točk za trajanje naroka, 40 točk za odsotnost iz pisarne, priglašenih 400 točk za zastopanje na naroku dne 27. 6. 2022, kar skupaj z materialnimi stroški v višini 2 % oziroma 1 % (31,7 točk) znese 2201,7 točk. Glede na vrednost točke 0,60 EUR, to znaša 1.321,02 EUR oziroma skupaj z 22 % DDV, 1.611,64 EUR. Pooblaščencu tožene stranke pripada tudi povračilo potnih stroškov- kilometrine na relaciji Domžale- Ljubljana za štiri naroke v priglašeni višini 4 x 12,47 EUR oziroma 24,94 EUR. Skupaj priznani stroški tako znašajo 1.636,58 EUR, katere je tožnik dolžan toženi stranki povrniti v roku 15 dni brezobrestno, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ker je v sporu uspela tožena stranka, tudi ni dolžna plačati sodne takse, zaradi česar je pritožbeno sodišče poseglo tudi v ta del izreka sodišča prve stopnje (V. točka izreka). Tožnik, ki je v sporu propadel, pa sodne takse ni dolžan plačati skladno z opombo 2.3 a Taksne tarife ZST-1. Ker nobena od strank ne plača sodne takse, odločitev o navedenem v izreku ni potrebna.

15. Tožena stranka je s pritožbo uspela, zato ji je tožnik dolžan povrniti njene pritožbene stroške (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo stroške pritožbe v priglašeni višini 750 točk in 22 % DDV, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR znaša 549,00 EUR. V primeru zamude 15-dnevnega izpolnitvenega roka mora tožnik toženi stranki plačati še zakonske zamudne obresti.

1 Sklepčnost tožbe pomeni v svojem bistvu tožnikovo trditveno breme (prvi odstavek 7. člena ZPP). 2 Tako tudi VSRS, opr. št. VIII Ips 38/2016. 3 Enotno stališče teorije in sodne prakse pa je, da kadar na nesklepčnost opozori že nasprotna stranka, dodatna razjasnevalna in poučevalna dolžnost sodišča odpade (npr. VSRS III Ips 35/2012 in številne druge). 4 Primerjaj VSRS opr. št. II Ips 148/2015, II Ips 126/2009 , II Ips 110/2014. 5 Primerjaj VSRS opr. št. VIII Ips 191/2018. 6 A. Galič, Pravica do kontradiktornega postopka - ustavni vidik, Podjetje in delo, 1999, št. 6-7, str. 1172. 7 Primerjaj VSRS, opr. št. III Ips 22/2010, II Ips 320/2011, II Ips 163/2012. 8 Glede na vrednost spora do spremembe tožbe.