Jedro

Okoliščina, da dolžnik nima registriranega prebivališča v RS, še ne izključuje v celoti morebitno pristojnost prvostopenjskega sodišča za odločanje v tej zadevi. Relevantno je, ali so bile podane predpostavke za pristojnost prvostopenjskega sodišča ob vložitvi predloga upnika.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (red. št. 10) začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom: AA (I. točka izreka izpodbijanega sklepa). Za upravitelja je imenovalo BB (II. točka izreka izpodbijanega sklepa).

2. V pritožbenem roku je zoper sklep prvostopenjskega sodišča dolžnik vložil pritožbo (red. št. 15). Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovni postopek prvostopenjskemu sodišču, podrejeno temu pa, da izpodbijani sklep razveljavi in postopek ustavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Dolžnik v pritožbi izrecno izpostavlja okoliščino, da ima prijavljeno stalno bivališče v Italiji. S tem smiselno izpodbija opredelitev prebivališča dolžnika, kot izhaja iz uvoda izpodbijanega sklepa, to je, da prebiva na naslovu C. Na to okoliščino je pritožnik izrecno opozarjal že v odgovoru z dne 17. 2. 2015 (red. št. 5) na predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja. Ta okoliščina je relevantna za opredelitev krajevne pristojnosti sodišča, ki odloča o postopku zaradi insolventnosti v smislu 52. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Te določbe opredeljuje navezne okoliščine, od katerih je odvisna krajevna pristojnost sodišča za odločanje v postopku zaradi insolventnosti. Ker so te navezne okoliščine taksativno opredeljene, to pomeni, da v primeru, da ne bi bila podana nobena od navedenih naveznih okoliščin iz drugega odstavka 52. člena ZFPPIPP, ne bi bila podana stvarna pristojnost sodišča za odločanje v postopku zaradi insolventnosti.

5. Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da dolžnik nima premoženja. V postopku pred prvostopenjskim sodiščem se je dolžnik skliceval zgolj na okoliščino, da naj bi v Italiji prejemal pokojnino, česar pa prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo, ker je dolžnik s tem v zvezi predložil listino, ki je bila sestavljena v tujem jeziku. Tudi če bi pritožnik za takšne trditve predložil ustrezne dokaze, zgolj na tej okoliščini ne bi bilo mogoče utemeljiti krajevne pristojnosti prvostopenjskega sodišča (prva alineja 3. točke drugega odstavka 32. člena ZFPPIPP). Za opredelitev stvarne in krajevne pristojnosti prvostopenjskega sodišča se zato izkaže kot relevantno ali je podana navezna okoliščina, da ima dolžnik na območju Republike Slovenije svoje stalno ali začasno prebivališče (1. in 2. točka drugega odstavka 52. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je s tem v zvezi zgolj povzelo, da je dolžnik glede trditev, da ima stalno prebivališče v Italiji, priložil listino, ki je v italijanskem jeziku. Z navedbami v vlogi z dne 17. 2. 2015 (red. št. 5), da ima stalno prebivališče v Italiji, je dolžnik nedvoumno prerekal navezno okoliščino stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, na kateri bi prvostopenjsko sodišče lahko utemeljevalo svojo pristojnost za odločanje v tej zadevi. Takšnega ugovora ni mogoče zavrniti zgolj s sklicevanjem na nepredložitev ustreznega listinskega dokaza s strani dolžnika. Gre za statusni podatek dolžnika, o katerem je vodena evidenca v skladu z Zakonom o centralnem registru prebivalstva (Uradni list RS, št. 39/2006). Do te evidence ima dostop tudi sodišče. 6. Pritožbeno sodišče po vpogledu v podatke Centralnega registra prebivalstva ugotavlja, da dolžnik nima registriranega prebivališča v Republiki Sloveniji in da je registriran na naslovu V., v Italiji. Vendar te okoliščine še ne izključujejo v celoti morebitne pristojnosti prvostopenjskega sodišča za odločanje v tej zadevi. Podatki CRP, do katerih ima dostop pritožbeno sodišče, se nanašajo na stanje na dan odločanja pritožbenega sodišča. V skladu s tretjim odstavkom 17. člena ZPP, ki se glede na prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP smiselno uporablja tudi v insolvenčnih postopkih, je relevantno, ali so bile podane predpostavke za pristojnost prvostopenjskega sodišča ob vložitvi predloga upnika. Do tega vprašanja se prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni opredelilo. V posledici navedenega izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

7. Ker že navedena postopkovna kršitev predstavlja zadosten razlog za razveljavitev izpodbijanega sklepa, se pritožbeno sodišče ni bilo dolžno opredeljevati do drugih pritožbenih razlogov, ki jih utemeljuje dolžnik v pritožbi. V ponovljenem postopku bo prvostopenjsko sodišče moralo postopek dopolniti tako, da bo ugotovilo tudi relevantne okoliščine, ki se nanašajo na pristojnost prvostopenjskega sodišča za odločanje v tem postopku.