Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba I U 152/2020-18

ECLI:SI:UPRS:2021:I.U.152.2020.18 Upravni oddelek

verifikacija stare devizne vloge pravice in obveznosti po ZNISESČP prepozna vloga rok za vložitev zahteve prekluzivni rok zavrženje zahteve pravni prednik
Upravno sodišče
18. maj 2021
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Kasnejše pravno nasledstvo na zaključen postopek, ki je tekel na zahtevo pravnega prednika, ne vpliva. Tožeča stranka namreč ni vstopila v postopek pravnega prednika kot njegova naslednica, temveč je do pravnega nasledstva prišlo šele po že zaključenem postopku. V takšnem primeru zahteva tožeče stranke ne predstavlja „dopolnitve“ zahteve pravnega prednika, ampak se kot samostojno vložena vloga glede pravočasnosti in (utemeljenosti) presoja samostojno.

Petindvajsetmesečno obdobje predstavlja razumno časovno omejitev, saj je zakonodajalec z ZNISESČP vsem upravičencem dal dovolj časa za vložitev zahteve za verifikacijo. Slednje potrjujejo tudi številne zahteve za verifikacijo, ki so bile v tem roku vložene pri toženi stranki. Navedeni rok niti ni predstavljal zahteve, ki bi toženi stranki omogočala zavračanje zahtev upravičencev iz ZNISESČP (zgolj) na formalistični podlagi.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Sklad Republike Slovenije za nasledstvo (v nadaljevanju tožena stranka) je z izpodbijanim sklepom zahtevo tožeče stranke za verifikacijo neizplačanih starih deviznih vlog št. ... in ... zavrgel kot prepozno na podlagi 3. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki se po četrtem odstavku 7. člena Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi št. 60642/08 (v nadaljevanju ZNISESČP) uporablja, razen če je v tem zakonu določeno drugače. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je tožeča stranka zahtevo oddala priporočeno na pošto 7. 12. 2019, kar je po poteku predpisanega roka, ki ga v prvem odstavku 11. člena določa ZNISESČP. 2. Tožeča stranka vlaga tožbo, ker se z odločitvijo tožene stranke ne strinja. Navaja, da je tožena stranka nepravilno ugotovila dejansko stanje, saj je tožeča stranka devizni vlogi ... in ... pridobila na podlagi pravnega nasledstva po A.A.. Zatrjuje, da je A.A. 29. 12. 2017 vložil zahtevo za verifikacijo obeh vlog, ki jih je po pokojnem B.B. pridobil na podlagi sklepa o dedovanju z dne 21. 11. 2019. Meni, da je njena zahteva pravočasna, saj je njen pravni prednik zahtevo za verifikacijo predmetnih deviznih vlog vložil znotraj zakonskega roka. Nadalje navaja, da je tožena stranka v postopku pred izdajo izpodbijanega akta prekršila pravila postopka, ker je nedokazana dejstva vzela za dokazana. Poleg tega ji je bilo onemogočeno uveljavljanje pravic, saj je tožena stranka A.A. na predložitev dokumentacije pozvala šele leta 2019. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

3. V dopolnitvi tožbe navaja še, da je devizne vloge od A.A. pridobila dne 5. 12. 2019 na podlagi darilne pogodbe. A.A. naj bi po vložitvi zahteve in pred izdajo sklepa o zavrženju njegove zahteve za verifikacijo umrl. Navaja še, da je bila tožena stranka seznanjena z dejanskim stanjem, saj ji je tožeča stranka poslala vso dokumentacijo, iz katere je razvidno, kdaj je bila vložena prvotna zahteva in kako je tožeča stranka postala nov imetnik deviznih vlog.

4. V odgovoru na tožbo se tožena stranka sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa. Navaja, da je tožeča stranka zahtevo za verifikacijo oddala na pošto s priporočeno pošiljko 7. 12. 2019. Dejstvo, da se je zapuščinski postopek po pokojnem B.B., v katerem je bil A.A. razglašen za dediča predmetnih vlog, zaključil po izteku zakonskega roka iz 11. člena ZNISESČP in da je tudi do prenosa vlog na tožečo stranko prišlo po izteku navedenega roka, nima nikakršnega vpliva na postopek, ki se vodi v zvezi z zahtevo tožeče stranke. Zahteva A.A. se je obravnavala samostojno in se zaključila z izdajo sklepa o zavrženju zahteve, tako da se tožeča stranka z vidika pravočasnosti svoje zahteve ne more sklicevati na pravočasno vloženo zahtevo darilodajalca A.A.. Dodaja, da je 25-mesečni rok za vložitev zahteve ustrezno dolgo obdobje, da se upravičenci seznanijo s predpisom in podajo zahtevo za verifikacijo, čemur je bil namenjen tudi javni poziv, ki je bil objavljen pred začetkom roka za vlaganje zahtev. Podatki so bili objavljeni tudi na spletni strani tožene stranke in Ministrstva za finance Republike Slovenije ter v različnih jezikih še v več dnevnih časopisih, zlasti z območja Bosne in Hercegovine in Hrvaške. Poudarja, da v konkretnem primeru o zahtevi ni bilo vsebinsko odločeno, saj zahteva sploh ni bila primerna za obravnavo, ker ni izpolnjevala formalnih predpostavk. Glede na to, da je bilo v verifikacijskem postopku ugotovljeno, da je tožeča stranka zahtevo vložila po izteku zakonskega materialnega roka, je tožena stranka njeno zahtevo utemeljeno zavrgla kot prepozno. Dodatno izpostavlja, da tožeča stranka ni predložila nikakršnega dokazila, da je bila pridobitev deviznih vlog od A.A. evidentirana pri Glavni podružnici Zagreb ali Glavni podružnici Sarajevo v smislu tretjega odstavka 6. člena ZNISESČP. Navaja še, da bi bila tožniku v vsakem primeru izdana zavrnilna odločba, saj so bila sredstva s starih deviznih vlog zapustnika B.B. v celoti prenesena na njegov posebni privatizacijski račun pri Agenciji za privatizacijo v Federaciji BiH. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožeča stranka v pripravljalni vlogi najprej opisuje potek postopka, ki se je pred toženo stranko vodil na podlagi zahteve za verifikacijo A.A., ter navaja, da je slednji zoper sklep o zavrženju zahteve za verifikacijo stare devizne vloge vložil tožbo, ki se pred Upravnim sodiščem RS vodi pod opravilno številko I U 1768/2019. Navaja tudi razloge, zaradi katerih je tožba v zadevi I U 1768/2019 utemeljena. Dodaja, da bi morala tožena stranka pri izdaji sklepa o zavrženju zahteve za verifikacijo stare devizne vloge A.A. upoštevati dejstvo, da je v njegov pravni položaj stopila tožeča stranka. Tožena stranka naj bi poleg tega prekršila pravila postopka, saj tožeči stranki ni omogočila zaslišanja in je njeno vlogo zavrgla brez vsebinske obravnave. Ker je tožena stranka odločila v skrajšanem ugotovitvenem postopku, niti tožeča stranka niti njen pravni prednik nista imela možnosti predložitve dokazov o smrti B.B. in o poteku zapuščinskega postopka. Ta dejstva bi sicer tožena stranka morala preveriti že po uradni dolžnosti, na podlagi 9. člena ZNISESČP. V predzadnji točki vloge tožeča stranka poda še pravna naziranja v zvezi z navedbami tožene stranke, da je B.B. vsa sredstva iz svojih deviznih vlog prenesel na posebni privatizacijski račun. Poudarja, da je za zadevo ključno, ali so bile prenesene vloge uporabljene v postopku privatizacije po volji upravičenca ali ne in ali je bil prenos narejen s pokojnikovim aktivnim ravnanjem.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporna odločitev tožene stranke o zavrženju zahteve tožeče stranke za verifikacijo neizplačanih starih deviznih vlog, št. knjižice ali računa ... in ....

8. Tožeča stranka ne zanika, da je zahtevo za verifikacijo vlog št. ... in ... vložila 7. 12. 2019, vendar prereka ugotovitev tožene stranke, da je zahteva prepozna, saj je njen pravni prednik zahtevo, ki se nanaša na isti devizni vlogi, vložil v zakonskem roku.

9. Na podlagi prvega odstavka 11. člena ZNISESČP se je lahko zahteva za verifikacijo vložila od 1. decembra 2015 do 31. decembra 2017. 10. Tožbene navedbe, da je zahteva za verifikacijo vlog št. ... in ... pravočasna, ker je njihov prejšnji imetnik zahtevo v svojem imenu vložil pravočasno, niso utemeljene. Sodišče ugotavlja, da je A.A. zahtevo za verifikacijo predmetnih vlog vložil 29. 12. 2017, dne 20. 9. 2019 pa je bila njegova zahteva s sklepom št. 0042-4304/2017/7 zavržena. Dva meseca po izdaji tega sklepa, 20. 11. 2019, je notar C.C. izdal sklep o dedovanju po B.B., s katerim je bil za edinega dediča pokojnega razglašen A.A.. Ta je nato 5. 12. 2019 tožeči stranki z darilno pogodbo podaril neizplačani stari devizni vlogi, na kateri se nanaša izpodbijani sklep. Drži, da je tožeča stranka s sklenitvijo darilne pogodbe z dne 5. 12. 2019 postala imetnica obeh vlog, vendar kasnejše pravno nasledstvo na zaključen postopek, ki je tekel na zahtevo pravnega prednika, ne vpliva. Tožeča stranka namreč ni vstopila v postopek pravnega prednika kot njegova naslednica, temveč je do pravnega nasledstva prišlo šele po že zaključenem postopku. V takšnem primeru zahteva tožeče stranke ne predstavlja „dopolnitve“ zahteve pravnega prednika, ampak se kot samostojno vložena vloga glede pravočasnosti in (utemeljenosti) presoja samostojno.

11. Sodišče nadalje pojasnjuje, da je bil način izvršitve sodbe s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v zadevi Ališić in drugi proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji št. 60642/08 (v nadaljevanju Zadeva Ališić in ostali)1 vzpostavljen s sprejetjem ZNISESČP. Da bi slovenski organi lahko verificirali stanje na računih pritožnikov (vložnikov zahtev), bi morali slednji (že po mnenju ESČP) izpolniti zahteve verifikacijskih postopkov, ki jih je Republika Slovenija vzpostavila z ZNISESČP. Eno izmed takih zahtev pa predstavlja tudi prekluzivni materialni rok iz prvega odstavka 11. člena ZNISESČP, ki je upravičencem iz tega zakona določil petindvajset mesečno obdobje (od 1. 12. 2015 do 31. 12. 2017) za uveljavljanje njihovih pravic do izplačila starih deviznih vlog.

12. Razumna časovna omejitev pri uveljavljanju pravic je splošno sprejet pravni standard, ki ga je zakonodajalec določil predvsem z namenom dosega pravne varnosti. Petindvajset mesečno obdobje predstavlja razumno časovno omejitev, saj je zakonodajalec z ZNISESČP vsem upravičencem dal dovolj časa za vložitev zahteve za verifikacijo. Slednje potrjujejo tudi številne zahteve za verifikacijo, ki so bile v tem roku vložene pri toženi stranki. Navedeni rok niti ni predstavljal zahteve, ki bi toženi stranki omogočala zavračanje zahtev upravičencev iz ZNISESČP (zgolj) na formalistični podlagi. Tudi sicer se je o ustreznosti določitve materialnega roka iz prvega odstavka 11. člena ZNISESČP (posredno) izreklo že ESČP, in sicer v 21. točki sklepa št. 3461/08 (Vehbija Hodžić proti Sloveniji).

13. Tožeča stranka je zahtevo za verifikacijo neizplačanih starih deviznih vlog št. ... in ... vložila 7. 12. 2019, s čimer ni izpolnila procesne predpostavke za začetek postopka (tj. pravočasnosti zahteve), zato je tožena stranka zahtevo v okviru predhodnega preizkusa po 3. točki prvega odstavka 129. člena ZUP pravilno zavrgla. Posledično so neutemeljene tudi tožbene navedbe, da je tožena stranka prekršila pravila postopka, ker tožeče stranke ni zaslišala in njene vloge ni vsebinsko obravnavala.

14. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene, prav tako pa ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

15. Dejansko stanje v delu, ki je relevantno za odločitev (da je bila zahteva za verifikacijo predmetnih deviznih vlog po priporočeni pošti oddana 7. 12. 2019), ni sporno, zato je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

16. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

17. Sodišče je na podlagi druge alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 v zadevi odločilo po sodnici posameznici, saj je izpodbijani akt procesni sklep.

1 S to sodbo je bilo Sloveniji naloženo sprejetje potrebnih ukrepov, vključno s spremembo zakonodaje, da bodo lahko Ališićeva, Sadžak in vsi drugi, ki so v enakem položaju kakor onadva, dobili izplačane „stare“ devizne vloge pod enakimi pogoji kakor tisti, ki so imeli take vloge v domačih podružnicah slovenskih bank.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia