Jedro

Uvedba stečaja in možnost odpusta obveznosti imata bistveni vpliv na položaj tožnika kot stečajnega dolžnika. Zato je tožena stranka s tem, ko ni presojala izpolnjevanja objektivnega pogoja glede odpusta obveznosti, kršila pravila postopka, navedena procesna kršitev pa je imela za posledico, da tudi dejansko stanje o zadevi ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno in da je bil v zadevi kršen tudi materialni predpis.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč, Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu št. Bpp 52/2012 z dne 6. 3. 2013 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil zahtevo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku osebnega stečaja. V obrazložitvi svojo odločitev opira na določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), v smislu katere se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca oz. njegovo družino življenjskega pomena. Neizpolnjevanje tega pogoja utemeljuje z določbo 382. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki določa, da je namen postopka osebnega stečaja, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Drugi odstavek tega člena po določa, da terjatve upnikov v delu, v katerem te niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če v zakonu ni drugače določeno. Iz citirane določbe namreč jasno izhaja namen vodenja osebnega stečaja, ki je v tem, da bi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Glede na ugotovitve, da prosilec ne razpolaga s premoženjem in ne prejema dohodka, namen osebnega stečaja ne bi bil realiziran, zato je prošnjo prosilca ob uporabi 2. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrnil kot neutemeljeno.

Tožnik s tožbo izpodbija navedeno odločitev, ker meni, da zadeva ni očitno nerazumna in da ima vsaj minimalen verjeten izgled za uspeh. Navaja, da je v vlogi za brezplačno pravno pomoč navedel, da prosi za brezplačno pravno pomoč za kritje začetnih stroškov predujma v postopku osebnega stečaja in odpusta obveznosti. ZFPPIPP namreč izrecno ne določa, da stečajnemu dolžniku ni mogoče v celoti odpustiti njegovih obveznosti, ne glede na to, da ob začetku stečajnega postopka nima večjega premoženja, ki bi lahko bil predmet stečajne mase. V 409. členu določa le, da se stečajnemu dolžniku s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti odpustijo obveznosti v delu, v katerem niso bile poplačane do pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti, kar torej pomeni, da se obveznosti dolžniku lahko odpustijo bodisi delno ali v celoti. Da bo sodišče vsebinsko obravnavalo predlog prosilca ob vložitvi predloga za osebni stečaj in odpust obveznosti mora prosilec ob vložitvi predloga založiti predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, sicer bo sodišče njegov predlog zavrglo. Zato je po oceni tožnika in tudi po sodni praksi nekaterih sodišč za prosilca izrednega pomena, da je oproščen plačila predujma, saj v nasprotnem primeru stečajno sodišče njegovega predloga ne bo vsebinsko obravnavalo. Zato predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter da se mu odobri kritje predujma v postopku osebnega stečaja in odpusta obveznosti.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožena stranka štela, da je tožnik zahteval brezplačno pravno pomoč za uvedbo osebnega stečaja v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov postopka osebnega stečaja in je v skladu s 24. členom ZBPP in sprejeto upravno sodno prakso prošnjo tožnika kot nerazumno zavrnila. Ugotovila je, da tožnik nima premoženja, ki bi omogočilo poplačilo upnikov, kar je namen stečaja.

Tudi po presoji sodišča tožnik v tožbi tej odločitvi utemeljeno ugovarja. Iz podatkov predloženega upravnega spisa namreč izhaja, da je tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči izrecno navedel, da jo želi za kritje začetnih stroškov predujma osebnega stečaja in odpusta dolga. K vlogi je priložil tako predlog za odpust obveznosti kot tudi izjavo, da ni ovir za odpust obveznosti iz 399. člena ZBPPIPP.

Po določbi 397. člena citiranega zakona se namreč postopek za odpust obveznosti izvede znotraj postopka osebnega stečaja, stečajni dolžnik pa je v skladu z drugim odstavkom 398. člena dolžan k predlogu za odpust obveznosti priložiti izjavo, da ni ovir za odpust obveznosti iz 399. člena tega zakona. Tožnik je predlog za odpust obveznosti in izjavo iz 399. člena citiranega zakona predložil, tožena stranka pa v postopku ni ugotavljala okoliščin, ki bi kazale na verjetnost, da bo tožnik s predlogom za odpust obveznosti uspešen oz., da obstajajo okoliščine, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh in je zato tak postopek razumno začeti. Ker ima uvedba stečaja in možnost odpusta obveznosti bistveni vpliv na položaj tožnika kot stečajnega dolžnika, je tožena stranka s tem, ko ni presojala izpolnjevanja objektivnega pogoja tudi glede drugega dela tožnikove zahtevka (glede odpusta obveznosti) kršila pravila postopka, navedena procesna kršitev pa je imela za posledico, da tudi dejansko stanje o zadevi ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno in da je bil v zadevi kršen tudi materialni predpis.

Glede na navedeno je zato sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt na podlagi 3. točke (v zvezi z 2. in 4. točko 64. člena) Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena vrnilo organu za brezplačno pravno pomoč, da v ponovljenem postopku dopolni dejansko stanje v obsegu ugotavljanja razumnosti zadeve glede odpusta tožnikovih obveznosti v stečajnem postopku ter na podlagi tako dopolnjenega postopka ponovno odloči o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči.