Jedro

V zadevi ni pomembno, da tožnik ni želel dati neresničnih podatkov, niti da sam ni vedel, da ima vrednostne papirje oziroma je nanje pozabil. Od povprečno skrbnega posameznika je namreč pričakovati, da pozna svoje premoženjsko stanje. S podpisom izjave pa je prosilec tudi prevzel materialno in kazensko odgovornost za resničnost in popolnost v vlogi navedenih podatkov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi vložitve pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Lenartu, opr. št. V Kr 5281/2015. V obrazložitvi odločbe navaja, da mora prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati finančni pogoj, ki se ugotavlja na podlagi prosilčeve izjave o premoženjskem stanju. Navedeno izjavo prosilec poda pod kazensko in materialno odgovornostjo. Če prosilec v izjavi navaja neresnične podatke, organ za brezplačno pravno pomoč prošnjo zavrne, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Tožena stranka je na podlagi poizvedb, ki jih je po uradni dolžnosti opravila pri Klirinško depotni družbi (KDD) ugotovila, da je tožnik lastnik šestih vrednostnih papirjev X., česar pa v svoji izjavi ni navedel. Ker je torej v prošnji navajal neresnične podatke, je tožena stranka njegovo vlogo na podlagi petega odstavka 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) zavrnila.

Tožnik v laični tožbi ugovarja, da ni vedel, da je lastnik vrednostnih papirjev. Po prejemu odločbe je sam šel v raziskavo in ugotovil, da so mu pred 20 leti dodelili delnice v vrednosti po današnji ceni 19,00 EUR za delnico. Vendar mu vsa ta leta do sedaj nikoli ni nihče dal podatka ali informacije o tem, da ima delnice. Tako ni imel namena podati neresničnih podatkov, saj je preprosto na delnice pozabil. Ker nima razen pokojnine drugih dohodkov, si odvetnika ne more privoščiti, zato prosi za ponovno preučitev vloge. Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožena stranka odločila na podlagi petega odstavka 20. člena ZBPP, ki določa, da če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka istega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Po prvem odstavku 20. člena pa se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo.

Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnik v svoji vlogi v obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v rubriki, ali je lastnik vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb, obkrožil odgovor „NE“. Nadalje je iz spisa razvidno, da je tožena stranka pri KDD o tem opravila poizvedbe ter da je tožnik po podatkih uradne evidence KDD lastnik šestih vrednostnih papirjev X.. Navedeno dejstvo pa tudi po presoji sodišča potrjuje pravilnost ugotovitve tožene stranke, da je tožnik v vlogi navedel neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju.

Po določbi prvega odstavka 20. člena ZBPP prosilec odgovarja za resničnost podatkov, ki jih navede v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Sankcije zaradi navajanja neresničnih podatkov določa peti odstavek istega člena. V takšnem primeru izda organ za brezplačno pravno pomoč ugotovitveno odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Za nastop navedene pravne posledice zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke, pri tem ni relevanten njegov subjektivni odnos oz. namen, oz. ali je prosilec vedel, da podatki niso resnični. Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se namreč po upravno sodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov.

Glede na določbe 20. člena ZBPP tako sodišče ne more upoštevati tožnikovih tožbenih ugovorov, saj ti niso pravno relevantni. V zadevi namreč ni pomembno, da tožnik ni želel dati neresničnih podatkov, niti da sam ni vedel, da ima vrednostne papirje oziroma je nanje pozabil. Od povprečno skrbnega posameznika je namreč pričakovati, da pozna svoje premoženjsko stanje. S podpisom izjave pa je tudi prevzel materialno in kazensko odgovornost za resničnost in popolnost v vlogi navedenih podatkov.

Ker je v zadevi bistveno, da tožnik v vlogi ni navedel, da je lastnik vrednostnih papirjev, je šteti, da je zamolčal podatke o premoženjskem stanju, zato je tudi po stališču sodišča izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zaradi česar jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).