Jedro

S spremembo politične ureditve in s sprejemom Ustave Republike Slovenije je bila družbena lastnina ukinjena. Vendar pa zato v pogojih družbene lastnine sklenjeni pravni posli niso sami po sebi konvalidirali. Pravni inštitut konvalidacije zaradi prepovedi manjšega pomena je namreč treba presojati v okoliščinah in pogojih njihove sklenitve. Prepoved razpolaganja z nezazidanim stavbnim zemljiščem v letu 1983 ni bila prepoved manjšega pomena, ki bi omogočila uporabo drugega odstavka 107. člena ZOR.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnikom pripada lastninska pravica na parc. št. 115, ki je vpisana pri vl. št. 454 k.o...

Toženi stranki je naložilo, da mora tožnikom izstaviti za vpis v zemljiško knjigo sposobno listino, ker bo sicer tako listino nadomestila sodba. Pritožbi tožene stranke pa je sodišče druge stopnje ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Tožeča stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo pritožbe tožene stranke in potrditvijo sodbe sodišča prve stopnje, ali pa razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v novo odločanje. Ne strinja se s pravno razlago, da pravica brezplačnega užitka v času, ko je bila sklenjena sporna kupoprodajna pogodba, ni bila izenačena s pravico uporabe. Če namreč ne bi bilo tako, bi tudi denacionalizacija ne bila možna. Sporno zemljišče pa je tožena stranka pridobila v denacionalizacijskem postopku, čeprav ga je njena pravna prednica tožeči stranki prodala. Na kupce zemljišča so prešla upravičenja, ki jih je imela prodajalka, torej tudi upravičenja iz kasnejšega denacionalizacijskega postopka. Dejanska volja pogodbenih strank pri sklepanju pogodbe je bila ta, da so kupci pridobili tudi pravico uporabe na zemljišču, s tem pa tudi vsa upravičenja, ki jih je kasneje podelil Zakon o denacionalizaciji. Sklicuje se na izjavo pravne prednice tožene stranke z dne 24.1.1983 in na osnutek kupoprodajne pogodbe, v katerem je izrecno navedeno, da je predmet prodaje tudi sporna parcela št. 115. Res je, da je bila glede te parcele kupoprodajna pogodba nična, vendar je prišlo do konvalidacije posla in do njegove veljavnosti.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje se je oprlo v razlogih izpodbijane sodbe predvsem na jezikovno razlago prodajne pogodbe z dne 24.1.1983 in ugotovilo, da tekst pogodbe ne dopušča sklepanja, da je bil predmet prodaje tudi vrt s parc. št. 115. V povezavi s sočasno izjavo pravne prednice tožene stranke je prišlo do sklepa, da je - glede na določbe tedaj veljavnega Zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27/72 - 3. točka 18. člena) - pravni red tedaj prepovedoval razpolaganje s pravico užitka na stavbnem zemljišču (razen med ožjimi sorodniki), kar je upoštevano v prodajni pogodbi. Zato je bila podana pravno upoštevna (prava) volja prodajalke glede spornega zemljišča lahko le v okviru zakonsko dopustnega razpolaganja: to pa je jasno povedano v zapisu prodajne pogodbe. Ob tem izhodišču je iskanje nekakšne hipotetične prodajalkine volje odveč.

Revizija ima prav, da je razpolagala prodajalka lahko le s tem, kar je imela. Vendar pa je imela na parc. št. 115 le časovno omejeno pravico brezplačnega užitka, ki pa je ni mogla prenesti na tožečo stranko. Njeno razpolaganje je bilo v nasprotju s prej citirano zakonsko določbo in po 103. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) nično. Revizija zato pravno napačno nakazuje razlago prodajalkinega razpolaganja celo v obsegu, ki kupce postavlja v vlogo dejanskih denacionalizacijskih upravičencev, ker naj bi vstopili v celoti v vsa prodajalkina upravičenja, torej tudi tista, ki jih ji je podelil Zakon o denacionalizaciji. Tako pravno razmišljanje namreč trči na že omenjeno ničnost. Kar se v prodajni pogodbi z dne 24.1.1983 nanaša na parcelo št. 115, je brez pravnega učinka. Zato se revizijskemu sodišču ni treba posebej ukvarjati s pravno razlago, ki se v izpodbijani sodbi nanaša na problem zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla in na problem pravne vsebine pravice brezplačnega uživanja in njene izenačitve s pravico uporabe.

Tožeča stranka torej ne more pridobiti lastninske pravice na podlagi pravnega posla, ki je nasprotoval prisilnim predpisom. Ni se mogoče strinjati z razlogi sodbe sodišča prve stopnje, ki jih (pogojno in podrejeno) sprejema tudi izpodbijana sodba in ki se nanašajo na poznejše prenehanje vzroka ničnosti (ker naj bi bila prepoved manjšega pomena, pogodba pa je bila izvršena - drugi odstavek 107. člena ZOR). S spremembo politične ureditve in s sprejemom Ustave Republike Slovenije je bila družbena lastnina ukinjena. Vendar pa zato v pogojih družbene lastnine sklenjeni pravni posli niso sami po sebi konvalidirali. Pravni inštitut konvalidacije zaradi prepovedi manjšega pomena je namreč treba presojati v okoliščinah in pogojih njihove sklenitve. Prepoved razpolaganja z nezazidanim stavbnim zemljiščem v letu 1983 ni bila prepoved manjšega pomena, ki bi omogočila uporabo drugega odstavka 107. člena ZOR. Zakon o denacionalizaciji je vzpostavil v obravnavanem primeru lastninsko stanje le v korist prodajalke, pravne prednice tožencev. Stališče tožeče stranke, da je njeno lastninsko upravičenje na spornem zemljišču močnejše od pravice, ki jo je tožena stranka pridobila z dedovanjem, je pravno nesprejemljivo. Pri tem se revizijsko sodišče strinja z razlogi izpodbijane sodbe, da je bila "prodajalkina pravno poslovna volja omejena izključno na čas sklenitve pogodbe, ne pa na hipotetično spremembo družbene ureditve in na (ne)pričakovano denacionalizacijo".

Razlaga prodajalkine izjave z dne 24.1.1983 (z njo je odstopila kupcem pravico do "odškodnine za nacionalizirano parcelo") sama zase in glede pravnih posledic ni bila predmet tožbene trditvene podlage in o morebitnih upravičenjih tožeče stranke na njeni podlagi (vključujoč razlago o tem, koliko je vplivala njena vsebina na pogodbeno ceno) v tem okviru ni mogoče razpravljati.

Zavrnitev neutemeljene revizije temelji na določbi 378. člena ZPP.