Jedro

Ker Agencija z izpodbijano delno odločbo (ki je sicer po vsebini sklep, zoper katerega upravni spor glede na 5. člen ZUS-1 ni dopusten) še ni odločila o samem zahtevku stranke o rešitvi spora med operaterjema po vsebini v smislu določb četrtega odstavka 9. člena ZEKom, ampak samo o postopkovnih vprašanjih, revidentka s svojo revizijo ni izkazala pravnega interesa za njeno vložitev.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Revidentka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke - revidentke zoper delno odločbo Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (v nadaljevanju Agencija) z dne 6. 12. 2006. Z navedeno delno odločbo je Agencija na podlagi Zakona o elektronskih komunikacijah – ZEKom (Ur. l. RS, št. 43/2004 in 86/2004) v postopku, ki se je začel na zahtevo družbe A., d. o. o., naložila A., da mora revidentki posredovati tehnični in komercialni predlog izvedbe projekta dostopa do (elementov) revidentkinega omrežja, revidentki pa, da se mora do tega predloga opredeliti v celoti in pri oblikovanju ustreznih rešitev upoštevati vse obveznosti iz odločbe Agencije z dne 19. 10. 2006, pri oblikovanju cen pa tudi obveznosti iz odločbe Agencije, ter da mora Agenciji sočasno posredovati tudi natančno specifikacijo in kalkulacijo cen ter utemeljitev njihove razumnosti.

2. V obrazložitvi sodbe sodišče prve stopnje navaja, da Agencija s tem, ko je revidentki z izpodbijano delno odločbo naložila obveznosti, ki jih mora ta izpolniti v zvezi z zahtevo družbe A. do operaterskega dostopa, ni prekoračila pooblastil, določenih v ZEKom. Agencija je tudi utemeljeno odločila z delno odločbo in ne sklepom, saj v obravnavanem primeru ne gre za postopkovno odločitev.

3. Zoper navedeno sodbo revidentka vlaga revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. V reviziji uveljavlja zmotno uporabo prava ter Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da izpodbijano delno odločbo Agencije odpravi, podredno pa, da izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in mu zadevo vrne v ponovno sojenje. Navaja, da je Agencija z izpodbijano delno odločbo prekoračila pooblastila, ki jih ima po 9. členu ZEKom, saj je neupravičeno prevzela vlogo usklajevalca pogajanj. Vodenje pogajanj predstavlja odločanje o postopkovnih vprašanjih (in ne o glavni stvari), zato je tudi neupravičeno odločila z delno odločbo (namesto s sklepom). Priglaša tudi stroške postopka.

K I. točki izreka:

4. Revizija ni dovoljena.

5. Po četrtem odstavku 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena v primeru, če jo vloži nekdo, ki nima pravnega interesa. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, četudi z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom, mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora Vrhovno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Revident mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi reviziji pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Kadar revident svojega pravnega položaja, tudi če bi z revizijo uspel, ne more izboljšati, pravni interes za revizijo ni podan.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča Agencija z izpodbijano delno odločbo ni posegla v revidentkin pravni položaj, saj ni odločila o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank, ampak o postopkovnih vprašanjih. Agencija je postopek reševanja spora začela na podlagi četrtega odstavka 9. člena ZEKom, ki določa, da, če ne pride do dogovora iz drugega odstavka tega člena, odloči na zahtevo ene izmed strank oziroma po uradni dolžnosti Agencija z odločbo ob smiselni uporabi postopka iz 129. člena tega zakona. Agencija z odločbo uredi le tista vprašanja operaterskega dostopa, glede katerih ni mogoče doseči soglasja med strankama in ki niso v nasprotju z zakonom. Po prvem odstavku v času odločanja veljavnega 9. člena ZEKom imajo operaterji javnih komunikacijskih omrežij namreč pravico in dolžnost, da se medsebojno pogajajo o operaterskem dostopu, po drugem odstavku istega člena ZEKom pa se stranke o tehničnih in komercialnih vprašanjih operaterskega dostopa dogovorijo same s pogodbo, ki ne sme biti v nasprotju z določbami tega zakona. Določba tretjega odstavka 129. člena ZEKom določa tudi, da se v postopku reševanja sporov s strani Agencije uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, kadar s tem zakonom ni določeno drugače. 7. V okviru postopka reševanja spora je Agencija v skladu z usmerjevalno vlogo in pooblastili iz ZEKom in ZUP družbi A. in revidentki utemeljeno naložila določena procesna dejanja, zato so revidentkini revizijski očitki, da je Agencija neupravičeno prevzela vlogo pogajalca pogajanj, neutemeljeni. Agencija je sicer odločila z delno odločbo, ki je po presoji Vrhovnega sodišča po vsebini sklep (zoper katerega upravni spor glede na 5. člen ZUS-1 ni dopusten) in ne odločba. Po drugem odstavku 1. člena in prvem odstavku 207. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP se namreč z odločbo odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava, s sklepom pa se odloča o vprašanjih, ki se tičejo postopka in tudi o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka in se o njih ne odloča z odločbo (prvi in drugi odstavek 226. člena ZUP).

8. Ker Agencija s tem, ko je družbi A. naložila, naj revidentki posreduje predlog izvedbe projekta dostopa do njenega omrežja, revidentki pa, da se do tega predloga opredeli ter Agenciji posreduje specifikacijo in kalkulacijo cen ter utemeljitev njihove razumnosti, še ni odločila o samem zahtevku družbe A. po vsebini v smislu določbe četrtega odstavka 9. člena ZEKom, ampak samo o postopkovnih vprašanjih, revidentka s svojo revizijo ni izkazala pravnega interesa za njeno vložitev. Z izpodbijano delno odločbo v zadevi, v kateri ne gre za kakšen revidentkin zahtevek, namreč ni bilo poseženo v njen pravni položaj in si zato svojega pravnega položaja ne more izboljšati. Čeprav je sodišče prve stopnje o tožbi odločalo po vsebini, in jo je kot neutemeljeno zavrnilo (moralo pa bi jo po presoji Vrhovnega sodišča zavreči že ob preizkusu procesnih predpostavk za njeno obravnavanje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, saj izpodbijana delna odločba Agencije ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu), to še ne pomeni, da ima revidentka pravni interes za vložitev revizije zoper navedeno sodbo sodišča prve stopnje.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 revizijo zavrglo kot nedovoljeno.

K II. točki izreka:

10. Ker revidentka z revizijo ni uspela, sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (165. člen v zvezi s 154. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).