Jedro

I. Pri odločanju o določitvi mesečnega prispevka za preživljanje otrok upošteva sodišče okoliščine, ki obstajajo ob zaključku glavne obravnave. Zato sodišče prve stopnje kasnejšega zvišanja preživnine (za okoli 1.000 SIT, kot se zatrjuje v reviziji), ki jo mora toženec plačevati ml. sinu G., ni moglo upoštevati. Na pritožbeno trditev, da za približno 1.000 SIT zvišana preživnina, ki jo je toženec dolžan plačevati drugemu otroku, onemogoča zvišanje preživnine za ml. tožnico na znesek, ki presega 12.000 SIT, pa je pritožbeno sodišče odgovorilo (5. odstavek na drugi strani razlogov sodbe).

II. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo dne 5.5.1994, pritožbeno sodišče pa 5.7.1994. V reviziji zatrjevano zmanjšanje osebnega dohodka v mesecu avgustu leta 1994 zato predstavlja revizijsko novoto, ki je ni mogoče upoštevati (3. odstavek 385. člena ZPP).

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku tožeče stranke delno ugodilo in odločilo, da je dolžan toženec plačevati preživnino. Višji tožbeni zahtevek (do 16.000 SIT) je zavrnilo, glede stroškov postopka pa odločilo, da jih mora tožena stranka povrniti tožeči stranki v znesku 4.950 SIT.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano pravnomočno sodbo pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu (določitev preživnine nad 12.000 SIT) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožena stranka pravočasno revizijo in v njej uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Po izdaji sodbe sodišča prve stopnje se je preživnina, ki jo mora toženec plačevati ml. sinu G., zvišala za okoli 1.000 SIT. O tem pritožbeno sodišče ni zavzelo nobenega stališča. Tudi podatki o zaslužkih tožene stranke niso točni. V času sojenja na prvi stopnji so dohodki res znašali toliko, kot sta ugotovili nižji sodišči, iz potrdila, ki se reviziji prilaga pa izhaja, da je toženec v mesecu avgustu leta 1994 prejel bistveno manj. Toženec, ki ml. tožnici pomaga tudi na druge načine, preživnine, ki presega 12.000 SIT, enostavno ne zmore. Za nakup stanovanja je posojilo moral najeti, možnosti pridobitve dodatnih dohodkov pa nima. Reviziji naj se tako ugodi, sa se prisojena preživnina zniža s 13.000 SIT na 12.000 SIT mesečno.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. čen ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Pri odločanju o določitvi mesečnega prispevka za preživljanje otrok upošteva sodišče okoliščine, ki obstajajo ob zaključku glavne obravnave. Zato sodišče prve stopnje kasnejšega zvišanja preživnine (za okoli 1.000 SIT, kot se zatrjuje v reviziji), ki jo mora toženec plačevati ml. sinu G., ni moglo upoštevati. Na pritožbeno trditev, da za približno 1.000 SIT zvišana preživnina, ki jo je toženec dolžan plačevati drugemu otroku, onemogoča zvišanje preživnine za ml. tožnico na znesek, ki presega 12.000 SIT, pa je pritožbeno sodišče odgovorilo (5. odstavek na drugi strani razlogov sodbe).

Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo dne 5.5.1994, pritožbeno sodišče pa 5.7.1994. V reviziji zatrjevano zmanjšanje osebnega dohodka v mesecu avgustu leta 1994 zato predstavlja revizijsko novoto, ki je ni mogoče upoštevati (3. odstavek 385. člena ZPP).

Ob upoštevanju pravnoodločilnih dejstev, ki so bila v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljena (starost otroka, zdravstveno stanje, premoženjske razmere obeh staršev itd.), pa sta nižji sodišči tudi po mnenju revizijskega sodišča materialno pravo pravilno uporabili in toženi stranki določili mesečno preživnino v znesku, ki je primeren glede na ugotovljene spremenjene razmere, otrokove potreba in zmožnosti vsakega izmed staršev.

Ker sta nižji sodišči materialno pravo pravilno uporabili in ker tekom obravnavanja zadeve nista zagrešili bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na katero mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), je bilo potrebno revizijo kot neutemeljeno zavrniti (393. člen ZPP).