Jedro

Skupne stroške postopka predstavljajo tudi sodne takse za predlog, zato tudi te stroške v skladu z določbo člena 126 ZNP trpijo udeleženci v razmerju z velikostjo svojih solastnih deležev.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v izpodbijani VI./2. točki izreka spremeni tako, da se znesek 1.131,84 EUR zniža na 1.081,83 EUR, sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom opravilo delitev skupnega premoženja med predlagateljem in nasprotno udeleženko tako, da je vzpostavilo etažno lastnino na nepremičnini parc.št. 142/1 travnik v izmeri 507 m2 s pripadajočima objektoma: stanovanjsko hišo na naslovu S. 92, K. ter leseno vrtno lopo. Predlagatelju H. Š. je v izključno last dodelilo posamezni del stavbe z identifikacijsko številko 347-2 k.o. Č. v skupni površini 126,03 m2, nasprotni udeleženki pa posamezni del stavbe z identifikacijsko številko 347-1 k.o. Č. v skupni površini 141,83 m2. Določilo je tudi skupne dele, namenjene skupni rabi obeh etažnih lastnikov. Na skupnih delih znaša solastniški delež obeh udeležencev postopka za vsakega do 1/2. Sodišče je tudi vzpostavilo služnostno pravico dostopa do podstrehe oziroma strehe kot skupnega gradbenega elementa stavbe z identifikacijsko številko 347 k.o. X. v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe z identifikacijsko številko 347-1 k.o. X. za potrebe vzdrževanja podstrehe oziroma strehe in drugih tam obstoječih skupnih gradbenih elementov. Nasprotni udeleženki je naložilo, da je dolžna predlagatelju povrniti polovico sodne takse za vložitev predloga, to je znesek 166,92 EUR, na račun Okrožnega sodišča v Kranju pa je nasprotna udeleženka dolžna plačati tudi delež na skupnih stroških postopka v višini 1.131,84 EUR, vse v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

2. Zoper sklep se v delu, s katerim je sodišče odločilo o stroških postopka, pritožuje nasprotna udeleženka. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, posledično pa je sodišče napačno uporabilo materialno pravo. Nepravilna je odločitev, da mora nasprotna udeleženka predlagatelju povrniti polovico sodne takse za vložitev predloga v znesku 166,92 EUR. Načeloma trpi stroške postopka udeleženec, v čigar korist je bil postopek uveden in v konkretnem primeru je bil to predlagatelj. Sodni taksi za predlog in odločbo nista skupna stroška postopka, sicer bi sodišče moralo posebej odločiti s sklepom tudi o sodni taksi za odločbo. Sodišče je napačno obračunalo vsoto stroškov izvedeniških mnenj E. G. in J. K., saj vsota obeh zneskov znaša 2.163,67 EUR in ne 2.263,67 EUR. Sodišče je tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj ima nasprotna udeleženka le 593,44 EUR mesečne preživnine in je višina preživnine, ki jo prejema, pod zneskom minimalne plače za januar 2011. To pomeni, da je s plačilom sodne takse za predlog in plačilom skupnih stroškov ogrožen eksistenčni minimum za njeno preživljanje. Nasprotna udeleženka ne more razumeti, da je sodišče oprostilo predlagatelja vseh stroškov postopka, saj prejema relativno visoko pokojnino, ki se je na račun znižanja plačila preživnine za nasprotno udeleženko še zvišala. Sodišče bi moralo v skladu s spremenjenimi okoliščinami po določilu 13. člena ZST-1 sklep o oprostitvi plačila stroškov postopka za predlagatelja razveljaviti in predlagatelju naložiti plačilo skupnih stroškov. Sodišče ni popolno in pravilno ugotovilo premoženjskega stanja predlagateljev, kakor tudi ne nasprotne udeleženke, zaradi česar je podana zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja. Stranki tudi nista enakopravno obravnavani.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Z izpodbijanim sklepom je sodišče razdelilo skupno premoženje predlagatelja in nasprotne udeleženke. Postopek za delitev stvari in skupnega premoženja ureja Zakon o nepravdnem postopku, ki ima v tem poglavju tudi posebna določila o stroških postopka. Tako po 126. členu ZNP skupne stroške postopka trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih solastniških deležev. Solastniška deleža strank v obravnavani zadevi sta enaka. Sodišče je kot skupne stroške postopka utemeljeno upoštevalo tudi plačilo sodne takse, saj gre za strošek, ki nastane v samem postopku in je nujno potreben za njegovo izvedbo. Takšna je tudi ustaljena sodna praksa (odločbe VSL II Cp 145/2009, VSL I Cp 1692/2004, VSL II Cp 2143/2010). Ne drži torej pritožbena navedba, da je sodišče stroške sodne takse za predlog zmotno razdelilo med oba udeleženca postopka. Prav pa ima pritožba, ko opozarja, da je sodišča napačno obračunalo vsoto plačil za izvedeniška mnenja, ter je pravilen obračun 2.163,67 EUR. V tem delu je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep popravilo ter nasprotni udeleženki naložilo, da je dolžna na račun Okrožnega sodišča v Kranju plačati znesek 1.081,83 EUR (polovico zneska 2.163,67 EUR in ne znesek 1.131,84 EUR). Spremembo sklepa v 2. točki VI. točke izreka je sodišče opravilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

5. Pritožba nadalje izraža nestrinjanje z odločitvijo sodišča, ki je predlagatelja oprostilo plačila stroškov postopkov, ni pa tega storilo glede nasprotne udeleženke. Iz podatkov v spisu izhaja, da je sklep sodišča, s katerim je sodišče zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za oprostitev plačila stroškov postopka, postal pravnomočen z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 4773/2008 z dne 10. 03. 2009. Ponoven predlog je nasprotna udeleženka podala šele skupaj s to pritožbo, o njem pa odloča ustrezen organ v skladu z določilom 32. in 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, glede sodnih taks pa je njenemu predlogu sodišče prve stopnje ugodilo s sklepom z dne 18. 03. 2011. Ker predmet pritožbenega preizkusa nista odločbi sodišča o oprostitvi plačila sodnih taks niti odločbi o oprostitvi stroškov postopka in dodelitvi brezplačne pravne pomoči, pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe v zvezi s temi odločitvami ne bo odgovarjalo. Neutemeljen pa je očitek nasprotne udeleženke, da je obravnavana neenakopravno glede na predlagatelja, saj sta oba imela enake možnosti v samem nepravdnem postopku. Po povedanem je pritožba nasprotne udeleženke delno utemeljena glede povrnitve dela stroškov, ki odpadejo na sodne izvedence, v preostalem delu pa pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče je zato v nespremenjenem delu zavrnilo njeno pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

6. Nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj je s pritožbo uspela le v neznatnem delu (3 %) in še to glede stranske terjatve (1. odstavek 35. člena ZNP).