Jedro

V prvem odstavku 251. člena ZKP je izrecno določeno, v katerem primeru se sodba ne sme opirati na izvid in mnenje izvedenca. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo zahtevo obrambe za izločitev izvedenskega mnenja kot neutemeljeno, ker ne obstajajo nobena znana dejstva, ki bi vzbujala dvom v nepristranskost izvedenca in izvedeniškega mnenja. Samo dejstvo, da se obramba ne strinja z vsebino izvedenskega mnenja, pa ni razlog za izločitev.

Izrek

I. Pritožba v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahteve za izločitev izvedenca, se zavrže kot nedovoljena.

II. Pritožba v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahteve za izločitev dokazov, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je predsednica Okrožnega sodišča v Celju na podlagi 285.e člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi z drugim odstavkom 83. člena ZKP zavrnila predlog zagovornika za izločitev dokazov in predlog za izločitev izvedenca.

2. Zoper sklep se je pritožil obtoženi po zagovorniku, kot je uvodoma navedel iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep v celoti razveljavi.

3. Pritožba v delu, ki se nanaša na zahtevo za izločitev izvedenca, ni dovoljena.

4. Pritožba v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahteve za izločitev dokazov, ni utemeljena.

**Glede zavrženja pritožbe:**

5. V skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZKP odloči o izločitvi izvedencev senat, predsednik senata ali sodnik. V skladu s četrtim odstavkom 42. člena ZKP v primeru, ko je sodišče izdalo sklep, s katerim je zahtevo za izločitev izvedenca zavrnilo po pravnomočnosti obtožnice, se lahko sklep izpodbija samo v pritožbi zoper sodbo. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo zahtevo zagovornika za izločitev izvedenca po opravljenem predobravnavnem naroku, torej po pravnomočnosti obtožnice, zato zoper tak sklep ni dopustna posebna pritožba. Sodišče druge stopnje je pritožbo zagovornika v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahteve za izločitev izvedenca, zavrglo kot nedovoljeno v skladu z določbo tretjega odstavka 402. člena ZKP.

**Glede zavrnitve pritožbe:**

6. Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa v smeri pritožbenih navedb ter upoštevaje podatke iz kazenskega spisa, ni imelo nobenih pomislekov glede pravilnosti zaključkov sodišča prve stopnje, da so dokazi, katerih izločitev predlaga obramba, zakoniti.

7. V pritožbi zagovornik ponavlja svoje stališče, ki ga je podal že v pisni zahtevi za izločitev dokazov dne 12. 9. 2023 oziroma na predobravnavnem naroku dne 13. 9. 2023, da izvedenski mnenji, ki ju je izdelal izvedenec psihiatrične stroke dr. A. A., nista bili izdelani strokovno, ker izvedenec svojega dela ni opravil skladno s standardi, ki veljajo za sodne izvedence. Po zatrjevanju obrambe je izvedenec prišel na pregled obtoženca obakrat brez dokumentacije, brez pisala in papirja, zaradi česar sta obe njegovi pisni izvedenski mnenji pristranski, nestrokovni in nepopolni. Sodišče prve stopnje je po mnenju obrambe zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka, saj iz obrazložitve sklepa izhaja, da je glede odločilnih dejstev precejšnje nasprotje med tem, kar je navedeno v razlogih sklepa, v samem predlogu za izločitev dokazov in izvedenca ter med listinsko dokumentacijo. Glede na navedeno bi, po mnenju obrambe, bilo potrebno obe izvedenski mnenji izločiti iz spisa.

8. Takšnim pritožbenim navedbam sodišče druge stopnje ni sledilo. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, sta temeljni določbi Zakona o kazenskem postopku, ki urejata izločitev nezakonito pridobljenih dokazov, prvi in drugi odstavek 83. člena ZKP ter drugi odstavek 18. člena ZKP, ki določa, da sodišče ne sme opreti sodne odločbe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi ne na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka in je zanje v tem zakonu določeno, da se sodna odločba nanje ne more opirati, ali ki so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza. V prvem odstavku 251. člena ZKP je izrecno določeno, v katerih primerih se sodba ne sme opirati na izvid in mnenje izvedenca.

9. Sodišče prve stopnje je v točkah 6 in 7 izpodbijanega sklepa navedlo celovite in prepričljive razloge, na podlagi katerih je zaključilo, da je zahteva za izločitev izvedenskega mnenja neutemeljena. Svojo odločitev je utemeljilo na ugotovitvi, da ne obstajajo nobena znana dejstva, ki bi vzbujala dvom v nepristranost in strokovnost izvedenca ter izdelanega izvedenskega mnenja, samo dejstvo, da se obramba z vsebino izvedenskega mnenja ne strinja, pa ni razlog za izločitev. S takšnim stališčem sodišča prve stopnje se v celoti strinja tudi pritožbeno sodišče. Navedbe v pritožbi, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka s tem, da je glede odločilnih dejstev precejšnje nasprotje med tem, kar je navedeno v razlogih sklepa, samem predlogu za izločitev dokazov in listinsko dokumentacijo, so neutemeljene.

10. V celoti neutemeljena pa so tudi pritožbene navedbe, ki se nanašajo na zavrnitev zahteve za izločitev zapisnika o zaslišanju oškodovanke. V ustaljeni sodni praksi, kakor tudi v procesni teoriji izpovedba priče tudi v primeru, če ji je bilo postavljeno sugestivno vprašanje, ne predstavlja nedovoljenega, procesno neveljavnega dokaza, kot je to pravilno izpostavilo že sodišče prve stopnje. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče še dodaja, da iz vsebine zvočnega posnetka in zapisnika o zaslišanju oškodovanke B. B. z dne 3. 4. 2023 izhaja, da sta bila pri zaslišanju oškodovanke navzoča tako obtoženi, kakor tudi njegov zagovornik, vendar takrat nista imela zoper zaslišanje nobenih pripomb ali ugovorov. Seveda pa bo izpovedba oškodovanke podvržena tudi dokazni oceni sodišča na glavni obravnavi.

11. Glede na vse navedeno je sodišče druge stopnje zaključilo, da pritožbene navedbe niso utemeljene in ker pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa tudi kršitve zakona iz petega odstavka 402. člena ZKP sodišče druge stopnje ni ugotovilo, je pritožbo zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

12. Če bo za obtoženca nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.