19. 10. 2000

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem na zahtevo Upravne enote Velenje, na seji dne 19. oktobra 2000

o d l o č i l o :

Za odločanje o zahtevi A. A. za denacionalizacijo nepremičnin, vpisanih v času podržavljenja v vl. št. 30 in 109 k.o. Ž., je pristojno Okrajno sodišče v Velenju.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Denacionalizacijski upravičenec je zahtevo za denacionalizacijo prvotno vložil pri Temeljnem sodišču v Celju, Enoti v Velenju. Navajal je, da so nepremičnine, vpisane v vl. št. 30 in 109 k. o. Ž., prešle v družbeno last na podlagi pravnega posla, ki je bil sklenjen zaradi prisile ter zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti. Okrajno sodišče v Velenju se je s sklepom št. N 103/93 z dne 24. 11. 1999 izreklo za stvarno nepristojno in zavrglo zahtevo. Menilo je, da so nepremičnine, ki so predmet upravičenčeve zahteve, postale državna lastnina na podlagi arondacijske odločbe upravnega organa, izdane na podlagi Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 43/59 in nasl. - v nadaljevanju: TZIKZ). Dne 21. 12. 1999 je sodišče denacionalizacijski spis poslalo Upravni enoti Velenje v pristojno poslovanje. Upravna enota pa je dne 17. 8. 2000 vložila zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti v zadevi denacionalizacije nepremičnin, ki naj bi bile podržavljene A. A. Meni, da je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo nepremičnin, vpisanih tedaj v vl. št. 30 in 109 k. o. Ž., pristojno sodišče, čeprav je v zemljiški knjigi kot podlaga za prehod nepremičnin v družbeno lastnino navedena odločba o arondaciji.

2.Upravna enota navaja, da je upravičenec sam v svoji zahtevi z dne 15. 9. 1993 zatrjeval, da je zahtevo vložil na sodišče, ker je štel, da so zemljišča in gozd iz njegove lastnine prešle na podlagi pravnega posla. Poleg tega naj bi Kmetijsko gospodarstvo Ž. kot pravni prednik tedanjega poskusnega posestva Elektrokemičnega kombinata Z. z vlogo št. 781 z dne 26. 11. 1962 zaprosilo Svet za družbeni plan in finance Občinskega ljudskega odbora Šoštanj za izdajo odločbe o potrditvi h kupni pogodbi, ki jo je sklenilo s podajalcem A. A. Navedeni svet Občinskega ljudskega odbora je potrditev dal z odločbo št. 465-143/62 z dne 7. 11. 1963. Komisija za arondacijo Skupščine občine Velenje je z odločbo št. 462-8/63 z dne 19. 11. 1963 ugodila predlogu Poskusnega posestva Energokemičnega kombinata Z. z dne 6. 8. 1963, s katerim je bilo predlagano, da se priložene kupne pogodbe štejejo kot sporazumi za pripojitev zemljišč prodajalcev v premoženje poskusnega posestva.

B.

3.Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju: ZDen) deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen oziroma na način iz 4. člena ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti (5. člen ZDen), je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).

4.Ustavno sodišče je v zvezi z denacionalizacijo zemljišč, arondiranih na podlagi TZIKZ, že opozorilo (odločba št. U-I- 75/92 z dne 31. 3. 1994, Uradni list RS, št. 23/94 in OdlUS III, 27), da se je v nekaterih občinah arondacija izvajala tudi na podlagi sporazumov (pogodb), s katerimi so se arondanti in upravičenci do arondacije s pravnim poslom dogovorili za prenos zemljišč v državno last, in da je bila arondacijska odločba, ki je večinoma sledila tako sklenjenemu pravnemu poslu, lahko zgolj fiktivna. Pravni naslov za prehod lastninske pravice na državo je v teh primerih vsekakor bil pravni posel, ne pa arondacijska odločba. Besedilo 5. člena ZDen torej zajema tudi primere, ko je bil pravna podlaga za prehod premoženja v državno last sicer akt državnega organa, vendar je bil podlaga za izdajo take odločbe poprej sklenjen veljaven pravni posel.

5.Taka je tudi obravnavana zadeva. Ugotovitev Okrajnega sodišča, da v spisu ni nobenih listin, iz katerih bi bilo razvidno, da je bil sklenjen kakršenkoli pravni posel glede obravnavanih nepremičnin med predlagateljem in državnim organom, namreč ni pravilna. Kljub temu, da same pogodbe v spisu ni in da upravičenec navaja, da pogodbe ni podpisal, njen obstoj potrjujeta tako odločba št. 465-143/1962-3 z dne 7. 1. 1963 o potrditvi kupne pogodbe, ki je bila izdana na podlagi 22. člena Zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Uradni list FLRJ, št. 26/54), kot tudi sama odločba o arondaciji. V II. točki izreka arondacijske odločbe je navedeno, da so zemljišča pripojena družbeni lastnini v sporazumu z lastniki ter da so z njimi sklenjene pogodbe. Že v I. točki izreka te odločbe pa je navedeno, da se zemljišča pripojijo družbeni lastnini z veljavnostjo od dneva sklenitve pogodb z vsakim posameznim lastnikom. Komisija za arondacijo je arondacijsko odločbo izdala novembra 1963 na predlog poskusnega posestva EKK Velenje z dne 6. 8. 1963. V tem predlogu je navedena tudi kupna pogodba za A. A., ki je bila očitno sklenjena še pred vložitvijo predloga za uvedbo arondacije. Glede na to, da se prej navedena odločba o potrditvi pogodbe z dne 7. 1. 1963 nanaša na zemljišča A. A. v skupni izmeri 91 060 m2 in da se odločba o arondaciji nanaša na zemljišča v enaki površini (z upoštevanim pravilne površine pri parc. št. 111, kot izhaja tudi iz potrdila geodetske uprave), je šteti, da je bila prav pogodba, ki je bila potrjena s strani Občinskega ljudskega odbora, podlaga za izdajo arondacijske odločbe. Zato arondacijska odločba na prenos lastnine, do katerega je prišlo na podlagi kupne pogodbe, ni imela nikakršnega vpliva.

6.Odločba o podržavljenju zemljišč prejšnjemu lastniku torej ni imela konstitutivnega značaja. Izdana je bila v skrajšanem postopku, pogodbeni stranki pa sta bili na njeni podlagi oproščeni plačila davčnih obveznosti iz naslova prenosa lastninske pravice na nepremičninah. Niti iz arondacijske odločbe niti iz prilog spisa pa ni razvidno, da bi bila prva faza arondacijskega postopka izvedena, niti da bi bila predhodno izdana odločba o dovolitvi arondacije. V tem primeru je bila torej arondacija izvedena na podlagi predhodno sklenjene pogodbe. Z arondacijsko odločbo, ki jo je izdala arondacijska komisija na podlagi pravnega posla, je zgolj ugotovila že nastale pravne posledice. Arondacijska odločba je tako služila le zemljiškoknjižnemu vpisu.

7.Ustavno sodišče je ugotovilo, da so v izreku navedene nepremičnine prešle v državno (družbeno) lastnino na podlagi pravnega posla, tj. kupne pogodbe, katere predmet in cena sta razvidni iz odločbe o arondaciji. Zato je na podlagi 56. člena ZDen za odločanje o navedeni zahtevi za denacionalizacijo podana pristojnost Okrajnega sodišča v Velenju.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: namestnik predsednika dr. Lojze Ude ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

Namestnik predsednika: dr. Lojze Ude